[mamica 461]

Ampak samo, če pač spijo sami. Drugače znajo pač obljubit marsikaj, samo, da lahko dobijo...

Popravljeno 27. avgust, 2022 od mamica

[mamica 461]

Pozablja? na turbino, ki jo imajo vsi manj?i tako imenovani downsizani motorji. Turbino na eni strani poganjajo izpu?ni plini, ki zapustijo motor, druga stran turbine pa tla?i nov zrak v valje. S tem se dose?e ve?ja gostota me?anice zraka in goriva, ki opravi enako nalogo kot pri ve?jem motorju brez turbine, kjer posrka zraka notri natanko toliko kot ga uspe, ko bat ustvarja podtlak iz najvi?je to?ke v najni?jo.

 

To je namre? prednost recimo litrskega prislino plonjenega motorja, ki ustvari recimo 120KM proti dvoliterskemu "normalno dihajo?emu" z ravno tako 120KM. >Teorija pravi, da litrski motor je manj?i, na?eloma imajo bati manj hoda, so la?ji in zaradi tega se manj energije zgubi v kineti?ni energije iz prehoda gibanja bata iz ene v drugo smer. Ravno tako sam turbo izkori??a kineti?no energijo izstopnih plinov, ki se druga?e izgubijo brez efekta.

 

Pa? nimam ?asa za dolge diskusije, ?eprav to pa? ni tema za dve minuti. Ja, manj?i motorji imajo pa? turbino in se pa? vi?ji tlak izpu?nih plinov porabi za polnjenje zraka v motor. Dobro, pa? se energija, ki "zapu??a" motor z izpu?nimi plini, pa? porabi za pogon turbine, pa se pa? nekaj te energije ?e izkoristi in pa? zmanj?a izgube motorja skozi izpu?ni sistem. Recimo, da se to pa? kompenzira.

 

Vseeno pa pa? "imam ugovor" na Va? drugi odstavek. Pa? pi?ete, da je pa? "litrski motor manj?i, na?eloma imajo bati manj hoda, so la?ji in zaradi tega se manj energije zgubi v kineti?ni energije iz prehoda gibanja bata iz ene v drugo smer". To je pa? sicer res, ampak motor pa? dobi energijo iz goriva. In koli?ina goriva je pa? odvisna od koli?ine zraka. In ?e je motor manj?i, pa ?eprav s turbino, mora pa? imeti ve?je obrate, da "prediha" enako koli?ino zraka kot pa? ve?ji motor. Torej kljub manj?im batom ima pa? enako izgubo kineti?ne energije, ker je pa? zaradi ve?jih obratov hitrost batov ve?ja.

 

Saj bi pa? ?e naprej diskutirala o tem, ampak me zdaj pa? ?akajo ?e zadnje priprave na ponedeljek: pa? ponoviti pesem Simona Gregor?i?a So?i, ker se jo pa? u?ijo v sedmem razredu, pa pa? umiti nekaj garnitur zob in podobno...

[mamica 461]

Pa? sem prebrala, ampak se pa? ne strinjam z vsem zapisanim. Ker pa me zdaj pa? ?aka 5 otrok, da jih pa? pospravim spat, bom odgovorila pa? kdaj drugi?.

[mamica 461]

Tega vsega skupaj pa? ne razumem ravno najbolje. Za?nimo na za?etku. Najprej z dejstvom, da energija pa? ne more iz ni? nastati in se ne more v ni? spremeniti. Motor na notranje izgorevanje pa energijo pa? dobi edino od goriva. Torej je zgolj in samo od izkoristka tega goriva odvisna poraba.  Ter seveda od zahtevane mo?i je odvisno, koliko ga bo motor pa? potreboval.

Tukaj?nji urejevalnik pa? ni ravno idealen za pisanje formul, zato bo pa? malo bolj nepregledno. Torej, mo? motorja je odvisna od: povr?ine bata (P), povpre?nega tlaka zgorelih plinov na bat (p), hoda bata (h), ?tevila vrtljajev (n) in ?tevila valjev (i). Seveda je pa? potrebno upo?tevati, da je delovni gib pa? samo na vsak drugi obrat. Pa vse mere morajo biti pa? v osnovnih enotah. Ko vse skupaj spravimo v formulo, je nekako takole:

P x p x h x n x i  /  120

Torej je pa? jasno, da je pri manj?em motorju pa? povr?ina bata manj?a, torej mora biti tlak, ki deluje na to povr?ino, pa? ve?ji. Ker pa je najvi?ji tlak pa? omejen, nam ne preostane drugega, kot da pa? ?dvignemo? spodnji tlak, kar pomeni, da pa? izpu?ne pline spustimo iz delovnega prostora pod vi?jim tlakom. Torej imamo pa? slab?i izkoristek goriva in iz motorja spustimo izpu?ne pline, ki s seboj pa? ?e vedno nosijo veliko energije.

Poleg tega je pri ve?jem motorju pa? tudi hod bata dalj?i. Kar pomeni, da je pa? tudi glavna gred ?ve?ja?. Torej dobimo ve?jo ro?ico med sredino glavne gredi in mestom, kjer je vpeta ojnica. Torej se pa? na nek na?in pove?a u?inek motorja tudi s tem, ker se pa? sila, ki jo ustvari tlak zgorelih plinov na valj, na gred prena?a s pomo?jo ve?je ro?ice.

Dobro, pri ve?jem valju je pa? tudi ve?ja povr?ina, kar pove?a trenje. Ampak na trenje pa? vpliva samo obod valja, ne pa tudi obe osnovni ploskvi. Zato se povr?ina, ki ustvarja trenje, pa? pove?uje precej manj kot delovna prostornina motorja.

Vsekakor pa na mo? motorja kot tudi na izkoristek pa? vpliva visoka kompresija. Ker pa? pri visoki kompresiji je pa? ?e za?etni tlak vi?ji. Dodatno ga pa? ?e dvigne temperatura, ker se zrak pri komprimiranju pa? segreva. ?e potem te zgorele pline pustimo, da pa? opravijo delo do konca in jih iz motorja spustimo pod majhnim tlakom, se pa? tudi bolj ohladijo in motor zapu??ajo pa? hladnej?i. Nam pa je pa? pomembno, da ti plini pa? opravijo ?im ve? dela, kak?na je njihova temperatura, nas pa? ne zanima.

Iz vsega tega sledi, da je pa? bolje, ?e je motor ve?ji, z visoko (najvi?jo mo?no) kompresijo in po?asnim vrtenjem. Kak?na je torej prednost manj?ih motorjev, da so se pa? sploh lotili downsizinga? Ker o?itno pa? ne?esa ne razumem ali pa mi nekaj pa? ni poznano.

[mamica 461]

Meni se zdi ve?ji problem to, da vsi delajo enaka vozila.

 

Kar pojdite malo po salonih. Kar boste videli v prvem, boste v pribli?no enaki obliki in konfiguraciji videli tudi v zadnjem. In ?esar prvi ne bo imel, ne bo imel nih?e - razen pa? kak?nih Rusov, ki novostim sledijo z dolo?enim zamikom...

 

Pa vsa vozila so optimirana za dva samska ?loveka, ki se bosta vozila zgolj po avtocesti. Kot da vsi ?ivimo v dolini tik ob uvozu na avtocesto. Potem pa v avto spravi? dru?ino, je pa ?e problem, kam z vozi?kom. Stoenke in katre, ki so v dol?ino merile ?tiri metre in v ?irino 1,5 metra, so bili povsem povpre?no velika vozila. Vozi?ki takrat so bili pa bolj ?torasti, kot so danes. A se je dalo vozi?ke pospraviti noter. Danes mora dru?ina z majhnim otrokom imeti petmeterskega karavana ?irine 1,8 metra in ?e gre cela dru?ina na potep, se ne spra?uje ve? o porabi goriva, ker so to "izredne razmere"...