Glede točke 2798 iz grafa pa nima veze če je na koncu regeneracije.
Ker če greš gledat še ostale točke kjer ti vrednost MAF senzorja pade na 26kPa, ti na začetku grafa pade na 26 in je na začetku regeneracije, pol naslednja je t2798 na koncu druge regeneracije, pol imaš ttetjo regeneracijo kjer ni padca, in pol imaš četrto regeneracijo in padec vrednosti MAF proti koncu regeneracije.
Nvm, meni je to sumljivo, in mi ni neke logike oz povezave zakaj padec vrednosti, mogoče sem tudi kaj spregledal.
Prvo bi očistil MAF in z endoskopsko kamerco malo pogledal v notranjost sesalnega kolektorja če je slučajno fejst zapacan.
Moram pogledat če je kaka procedura za prečekirat MAF če je ispraven.
Govoriva o MAP ali MAF senzorju? Sam sem spucal MAP (senzor tlaka v kolektorju), MAF se raje nisem lotil.
Je treba ob zamenjavi enega ali drugega senzorja (MAP, MAF) to zamenjavo vnesti tudi v računalnik, ali samo kupiš na Autodoc in zamenjaš tako kot filter olja, kabinski filter,...?
Ja, to drži če se hitrjeje pelješ cca 180kmh+ se izvaja pasivna regeneracija, zato ker se izpuh oz. dpf segreje do te mere da se kurijo delci.
Je pa pri tem problem če z avto ni vse 100%, ker takrat pri taki vožnji tudi sam motor proizvaja dosti saj.
In če je recimo kaka napaka, bo avto proizvedel več saj kot jih bo skuril z pasivno regeneracijo, dpf se prekomerno polni in aktivne regeneracije so pogostejše, to se verjetno dogaja tudi @Janez007
Je ta izjava na osnovi analize podatkov? Je t"napaka" lahko zgolj posledica preveč sajastih oblog v EGR in kolektorju?
Še nekaj grafov - izsek intervala 5 min. Vidi se, da se pri pospeševanju ob cca 94 km/h do 127 km/h oz. od 2095 do 2818 RPM (točke na vodoravni osi 73-77) močno poveča PM ACC DES, EGR se zapre, temperatura plinov se poveča, ...
% EGR open je na spodnjem grafu zaradi preglednosti prikazan v negativno smer (črne linije), poleg tega odprtost 0% zaradi preglednosti ni prikazana. Glede na graf se vidi, da je EGR ventil med trajanjem regeneracij zaprt.
zanima me, ali ima kdo izkušnje, da recimo dolga vožnja nekaj 100 km ob določenem načinu vožnje (npr. prestavo nižje - višjimi obrati) celo nekoliko sčisti saje EGR, kolektorja,...?
Dostikrat se reče, da je treba avto vsake toliko časa "prepucat", pa me tehnično zanima, kaj to pomeni.
"Sorry" 😁, strošek 500€ za preventivo je cca 10 x nižji od stroška kurative. Vsak pa se odloči po svoje, in mu ni treba menjati, kljub mehanikovemu priporočilu.
Če se pri nekem "avionu" izkaže, da pri določenih obratovalnih urah crkne določen pomemben del in posledično naredi ogromno škode, potem ga začnejo servisi na enakih tipih "avionov" preventivno menjati že nekaj prej, preden nastopijo "določene kritične obratovalne ure". Kaj tukaj ni razumljivega?
Če ni znanih točnih podatkov režima vožnje, servisiranja,... in je edini podatek prevoženi km, pri katerem je verižico odtrgalo, je stvar enostavna. Treba je menjati prej, kot se je to zgodilo pri kateremkoli drugem avtu, če hočeš biti na varni strani. Tudi če se strga, pa ni konec sveta.
Itak ja, sej to se da tut cist po nase po stromarsko primerjat (upori in padci napetosti, itd...) , tak da je cista logika 🙂
S to razliko, da se pri štromu potem, ko napetost ni več enosmerna in konstantna (na primer izmenična, visokofrekvenčna, ...), zadeve malo zakomplicirajo 🙃 Tako gre izmenični tok tudi skozi kondenzator, čeprav ima ta teoretično neskončno ohmsko upornost.
Bi se kar strinjal. Večji pritisk zaradi manjšega pretoka (upora)
Pred eno uro je Deeyan napisal:
Men se pa zdi bolj logično, če se neki zabije, da začne pritisk nabijat in ne padat 🤔
Odvisno, na kateri strani ga meriš. Odvisno na kateri strani ga rabiš za mazanje.
Primer vrtnega šlavfa. Tekočino "poganja" razlika pritiska (recimo 3 bare). Pritisk na začetku pri pipi ("izhodu črpalke") v vodnem šlavfu je cca 4 bare in zunaj njega na koncu je zračni pritisk cca 1 bar. Ker ima šlavf majhen presek in veliko dolžino, nastaja med "viskozno" vodo in plaščem veliko trenja (upora), ki je večje, tem večja je hitrost (pretok) vode. Zato pri velikem pretoku (odprti luknji na koncu) pritisk od začetnih 4 bara zaradi trenja pada proti koncu šlavfa in na koncu, pred izstopom ni več 4 bare, ampak recimo 2 bara. In šlavf manj daleč šprica. Če šlavf na koncu zamašimo, je pritisk v vodi na koncu šlavfa enak pritisku na začetku (4 bare). Vse ostalo je vmesna varianta, več vode ko šprica, manj daleč nese.
Zamešen filter pomeni za pretakanje olja velik upor. Če je črpalka pred filtrom, potem je pri delno zamašenem filtru pritisk na drugi strani, po filtru, manjši. Če je filter popolnoma zamašen, potem pritiska na drugi strani po filtru zaradi črpalke na prvi strani ni več, čeprav črpalka še vedno ustvarja zadosten pritisk, ki pa se zaradi blokade ne prenese na drugo stran.
@50keda, naši politiki bi se morali od tebe učit 👍😄
Je pa tudi res, če bi se eventuelno začelo oljno sito basati, bi najbrž pritist olja v motorju padal, kajne. Moram zdele preveriti, koliko je pritiska pri 4000 obratih, da vidim če je to res, kar je en na forumu napisal.
A sem čorov, da tega PID-a v Torque (tudi med MZ) ne najdem?
Res je, zelo sem hvaležen za hitri nasvet. Avto trenutno ni vozen zaradi gumidefekta, tako da naslednji teden, ko bo zadeva rešena, peljem avto direkt njemu na pregled.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
.
Napisano
Zamenjaš znamko vozila.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani