zanima me, ali ima kdo izkušnje, da recimo dolga vožnja nekaj 100 km ob določenem načinu vožnje (npr. prestavo nižje - višjimi obrati) celo nekoliko sčisti saje EGR, kolektorja,...?
Dostikrat se reče, da je treba avto vsake toliko časa "prepucat", pa me tehnično zanima, kaj to pomeni.
"Sorry" 😁, strošek 500€ za preventivo je cca 10 x nižji od stroška kurative. Vsak pa se odloči po svoje, in mu ni treba menjati, kljub mehanikovemu priporočilu.
Če se pri nekem "avionu" izkaže, da pri določenih obratovalnih urah crkne določen pomemben del in posledično naredi ogromno škode, potem ga začnejo servisi na enakih tipih "avionov" preventivno menjati že nekaj prej, preden nastopijo "določene kritične obratovalne ure". Kaj tukaj ni razumljivega?
Če ni znanih točnih podatkov režima vožnje, servisiranja,... in je edini podatek prevoženi km, pri katerem je verižico odtrgalo, je stvar enostavna. Treba je menjati prej, kot se je to zgodilo pri kateremkoli drugem avtu, če hočeš biti na varni strani. Tudi če se strga, pa ni konec sveta.
Itak ja, sej to se da tut cist po nase po stromarsko primerjat (upori in padci napetosti, itd...) , tak da je cista logika 🙂
S to razliko, da se pri štromu potem, ko napetost ni več enosmerna in konstantna (na primer izmenična, visokofrekvenčna, ...), zadeve malo zakomplicirajo 🙃 Tako gre izmenični tok tudi skozi kondenzator, čeprav ima ta teoretično neskončno ohmsko upornost.
Bi se kar strinjal. Večji pritisk zaradi manjšega pretoka (upora)
Pred eno uro je Deeyan napisal:
Men se pa zdi bolj logično, če se neki zabije, da začne pritisk nabijat in ne padat 🤔
Odvisno, na kateri strani ga meriš. Odvisno na kateri strani ga rabiš za mazanje.
Primer vrtnega šlavfa. Tekočino "poganja" razlika pritiska (recimo 3 bare). Pritisk na začetku pri pipi ("izhodu črpalke") v vodnem šlavfu je cca 4 bare in zunaj njega na koncu je zračni pritisk cca 1 bar. Ker ima šlavf majhen presek in veliko dolžino, nastaja med "viskozno" vodo in plaščem veliko trenja (upora), ki je večje, tem večja je hitrost (pretok) vode. Zato pri velikem pretoku (odprti luknji na koncu) pritisk od začetnih 4 bara zaradi trenja pada proti koncu šlavfa in na koncu, pred izstopom ni več 4 bare, ampak recimo 2 bara. In šlavf manj daleč šprica. Če šlavf na koncu zamašimo, je pritisk v vodi na koncu šlavfa enak pritisku na začetku (4 bare). Vse ostalo je vmesna varianta, več vode ko šprica, manj daleč nese.
Zamešen filter pomeni za pretakanje olja velik upor. Če je črpalka pred filtrom, potem je pri delno zamašenem filtru pritisk na drugi strani, po filtru, manjši. Če je filter popolnoma zamašen, potem pritiska na drugi strani po filtru zaradi črpalke na prvi strani ni več, čeprav črpalka še vedno ustvarja zadosten pritisk, ki pa se zaradi blokade ne prenese na drugo stran.
@50keda, naši politiki bi se morali od tebe učit 👍😄
Je pa tudi res, če bi se eventuelno začelo oljno sito basati, bi najbrž pritist olja v motorju padal, kajne. Moram zdele preveriti, koliko je pritiska pri 4000 obratih, da vidim če je to res, kar je en na forumu napisal.
A sem čorov, da tega PID-a v Torque (tudi med MZ) ne najdem?
Res je, zelo sem hvaležen za hitri nasvet. Avto trenutno ni vozen zaradi gumidefekta, tako da naslednji teden, ko bo zadeva rešena, peljem avto direkt njemu na pregled.
Sem poklical Pelkota. Na hitro je povedal, da naj snamem mikro jermen in če še vedno ropota, pol je kriva ketna, drugače pa kompresor (al neki). Dost prepričan je bil da je eno od tega.
Grem zdej googlat, kako snamem ta mikro jermen, ziher ni potrebno celotne mašine razdret, an.🤣
Lepo od mehanikov, ki so že po telefonu ali mailu pripravljeni pomagat s koristnimi nasveti, namigi. V tem smislu sem imel zaenkrat dobre izkušnje z vsemi zgoraj naštetimi (Pelko, Interclass, BTC). 👍
Bencinarka z režimom diesla Mitsubishi Carisma GDI je imela s temi izpuhi velike težave, tudi čez tehnični ni šla, in to 15 let nazaj. 😟 In za njo je res grdo smrdelo...
Glede na to, koliko se je (ni) Mazda v 20-h letih naučila iz teh PM delcev, težav z X motorjem ne bi smelo biti. 😂 V vsakem primeru Bini imaš pa za tolažbo tale forum.
Uf, te špice pa sigurno niso ok. Daj ti to še malo spremljaj. Lahko da bi bila napaka v programu, ampak tole sigurno ni ok. Lahko še kdo posname in primerjamo.
Poslano z mojega SM-G780F z uporabo Tapatalk
Ja se strinjam. Če algoritem te cca 500 x višje vrednosti od normalnih in ki trajajo cca 5 sekund upošteva v izračunu akumulacije, je to lahko razlog za sprožitev predčasne akumulacije.
Evo, narisal sem graf nekaj PID parametrov (zaradi preglednosti normiranih) današnje 20 km vožnje (med 20 in 40 km po končani regeneraciji).
Ugotavljam, zakaj je DPF PM Accumulation 2 x strmo narastel in presegel DPF PM Generated, kot mi je predlagal @SpEkTr.
DPF perssure parameter (modra linija) mi je zelo sumljiv, večino časa se giblje med nekaj barov do 50 barov, na momente pa poskoči na 4.500 barov (kot da bi bila kakšna napaka v senzorju)!
Če koga zanima, prilagam še xls datoteko narejeno na osnovi log datoteke. Kakšni sklepi so dobrodošli.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano (urejeno)
Primer 5 urne 427 km vožnje LJ - Bič -Vinica (čakanje 30 minut) - Split.
861795383_trackLog-2021-jul.-24_02-54-04b.xlsx
Popravljeno od Janez007Povezava za deljenje
Deli na druge strani