... ... ... ?, glasnost je pa kot da bi bil v mehanični delavnici kjer kako generalko od kakega TAM-a delajo (oz. sam sem bil prisoten ko so delali generalko na TAM260... ... ...
Da bi tudi delal kot TAMarca. Bolnica v Šempetru je 40 let imela agregat za rezervno napajanje najnujnejših delov od TAMa. Motor je užigal kot granata. V štiridesetih letih se, ne glede na letni čas, ni zgodilo, da ne bi vžgal od prve. Resnično zanesljiv in trpežen stroj, nezahteven za vzdrževanje. Konec koncev, v stečaj so ga spravili leta 2011, pa se TAMove tovornjake še vedno kupuje. Sploh TAM 110T7 4x4. In nato jih predelujejo v 'overland' avtodome...
A se sploh da merit veter, ki piha manj kot 50 km/h? No, ja čeprav tudi Primorci spoznavamo, da lahko veter pri 70km/h sname streho s stavbe, na primer s policijske postaje v Ajdovščini. Odkar so javni razpisi in izbran najcenejši ponudnik in po Ajdovščini strehe delajo Štajerci...
Tudi mi smo že sedemnajst let prav vsak dopust v istem apartmaju ne glede a gre za zimske počitnice, prvomajske počitnice, poletne počitnice ali krompirjeve počitnice. In zadnjih štirinajst let ga na isti kljuki vlačim naokoli.
Ga pa praviloma vsakič vlečemo kam drugam, razen za zimske počitnice je praviloma ista lokacija...
Primorci na take malenkosti ne trzamo. Pravzaprav smo na veter že toliko navajeni, da šele ko piha kakšnih 80 km/h lahko hodimo naravnost. Če piha manj, se kar opotekamo, ker ni opore...
To ni še nič! Nekateri kupijo avto za nekajkrat več denarja, pa iščejo cenejše olje. In to ob dejstvu, da avto eno leto res dela, agregat pa samo, če zmanjka elektrike oz. za testne zagone enkrat na mesec 10 minut. Torej je vprašanje, če bo v enem letu sploh nabral tiste delovne ure...
To bo nekako tako, kot je v naši vasi nekoč davno en možakar razlagal, kako veliko prebivalcev ima naša vas in je rekel: "Nas in Rusov skupaj je sto milijonov."
Tako pa tu: jaz in Zmaj in najina kompanija pa nas je za pol tamalega avtobusa...
Kakorkoli, ne bomo ga preganjali ampak bo to bilateralno srečanje na meji med Primorsko in Gorenjsko. In glede na to, da je Tomorrowland na Gorenjskem, naša vas pa na Primorskem ga bom najbrž moral še kaj častit. Ker od Gorenjca ne dobiš niti kovida, kaj šele kaj drugega...
Pravijo, da je med barvo avtomobila, ki ga nameravaš kupiti in načinom smrti neka podobnost. Ne enega ne drugega si ne moreš izbrati...
So seveda izjeme, le kje jih ni, moja družina sodi mednje. Ne glede barve avtomobila, pač pa glede načina smrti. Končali bomo in to je dokončno odločeno, strašne smrti od lakote. Krivec naše tragedije so množična občila, od časopisov, revij, prek radia do televizije. Način naše kolektivne smrti je določila žena. V njeni naravi je, da se strašno rada izobražuje. Zlasti zdravstveno. Odkar doktor romani izhajajo bolj poredko, prebira in posluša vsa zdravstvena in prehrambena navodila po naših občilih. Žal se po njih tudi ravna. Že dolgo je tega, kar smo v naši kuhinji odpovedali gostoljubje svinjski masti in kmalu zatem tudi izdelkom iz drobovine - zaradi vsebovanega holesterola. Zbogom, paštetice, krvavičke, pečeničke,slastna ocvrta slanina ter podobne dobrote. Potem je žena prebrala, da testenine redijo. Ker nesreča nikoli ne pride sama, je neki lump v ženski reviji pisal, da so paradižniki vir rakastih obolenj. Zdaj so iz naše mize izginili špageti a la karbonara, makaroni s paradižnikovo omako in še in še podobnih dobrot. Ko je neka baraba na televiziji očrnila še olje, češ da je to počasi delujoči strup, smo presedlali na margarino. Toda
ali ni vrag, da je nekdo v nekem članku ostro nastopil tudi proti slednji, ker da po škodljivosti ne zaostaja za oljem. Zdaj pražimo čebulo v vreli vodi. Uživanje jajc nam je zagrenil neki strokovnjak v tedniku, celo sol je pri kuhi domala prepovedal. Žena je z jedilnika sladostrastno črtala jajca, v mehko in v trdo kuhana, na oko in sploh. Solimo nič več, v silni želji po soli včasih ližem belo oblogo s cvetličnih lončkov. Pred mesecem je prek televizije neko vegetarijansko babše prepričalo ženo, da so vse oblike mesa v prehrani greh proti telesu in da so edina res zdrava hrana korenje, repa, zelje, solata in neškropljena jabolka. Sočasno je neki tip po radiu znanstveno razlagal, da so povrtnine dvorezen nož, da je njihova uporaba znanstveno vprašljiva, še zlasti če so uspevale na prsti, gnojeni z živalskim gnojem ali z umetnimi gnojili. Zdaj so nam ostali še med, mleko in kruh. Vendar so nam v tedniku kaj kmalu dali vedeti, da med povzroča sladkorno bolezen, mleko da bojda lahko kruto poškoduje vranico, kruh pa da deluje podobno kot testenine. V silni prehrambeni stiski se je žena s hčerjo zatekla h kamiličnemu čaju, k ovsenim kosmičem in na vodi kuhanem rižu, jaz pa k pivu in krompirju v oblicah. A se je že čez nekaj dni našel neki sadist, trdeč, da pivo povzroča protin, v krompirju pa da so odkrili nekatere strupene snovi, ki lahko usodno poškodujejo prostato. Za nekaj časa sem presedlal na vino in otrobe; ker pa vino uničuje jetra in ker ovseni kosmiči in otrobi po teoriji nekega zlikovca, objavljeni v dnevniku, zavirajo normalno delovanje hipofize, ne vemo več, kako in kaj. Žena ima zdaj 35 kilogramov , hči kakšen kilogram več, sumiva, da nama občasno pobegne na kakšno zastrupljanje s pico, jaz pa sem vedno bolj
podoben pokojnemu faraonu Ramzesu, potem ko so njegove ostanke zdravili v Parizu. Verna soseda je iz bojazni pred našim pogubljenjem poklicala duhovnika, ta je z ministrantom prizvončkljal in nas je hotel dati v poslednje olje. Tega pa ne, je z zadnjimi silami zatulila žena, brala sem, da je poslednje olje navadno rastlinsko olje in zato smrt za organizem. Tako zdaj brez napotnice za prvi razred v onostranstvu čakamo zlakoteni, mumificirani, toda zdravi za odhod iz tega prehrambenega svinjaka.
Se pogovarjata dve dami:
- "Včeraj sem imela rojstni dan."
- "Čestitam. Kaj ti je mož kupil?"
- "Vidiš Audija na spodnjem parkirišču?"
- "Jaaaa."
- "No, takšne barve predpasnik...."
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Da bi tudi delal kot TAMarca. Bolnica v Šempetru je 40 let imela agregat za rezervno napajanje najnujnejših delov od TAMa. Motor je užigal kot granata. V štiridesetih letih se, ne glede na letni čas, ni zgodilo, da ne bi vžgal od prve. Resnično zanesljiv in trpežen stroj, nezahteven za vzdrževanje. Konec koncev, v stečaj so ga spravili leta 2011, pa se TAMove tovornjake še vedno kupuje. Sploh TAM 110T7 4x4. In nato jih predelujejo v 'overland' avtodome...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani