Tudi jaz bi koristil tak airplan, če bi imel možnost😁 Kaj ti ne?
Kaj pa vem. Meni so potovanja všeč. Z letalom si v eni uri na Dunaju. Ja, lepo. Z avtom pa se ukampiraš v Gradzu, si ga ogledaš, naslednji dan greš do Dunaja in se tam ukampiraš. Ko si že tam, se spodobi, da obiščeš še Nežidersko jezero (če si tam poleti) ali pa Bratislavo (če si tam pozimi),...
Ja kakor za koga, vedno se na koncu sam odločiš zakaj kupiš tak ali drugačen avto.... 🤔 Ne more se nek trgovec odločat namesto tebe, tako je lahko le, če preveč cincaš in si nek mečkaš že nasploh v življenju...
Ja pa prav trgovec se odloči. Ali pa celo proizvajalec. Ko nekaj umaknejo iz proizvodnje in imaš na izbiro eno obliko katerekoli barve želiš, to zame ni izbira. Tako izbiro smo imeli pri Ladi pred petdesetimi leti...
Da je opravila 800 km dolgo pot, je skurila kakšnih 10.000€ (recimo, da je bila vsega skupaj v zraku kakšni dve uri). Jaz z mojim starim požrešnim dvolitrskim turbo dizlom bi na taki relaciji porabil največ 85€ za gorivo in avstrijsko vinjeto...
Jaz sodim v skupino J. Ko so delali šifrant, so že vedeli, kakšno oznako nam morajo dati. Se pravi, mi smo "J"ebena skupina. Kadarkoli se v zdravstvu menijo za dvig plače, skupino J izpustijo. Tako imam pri vseh napredovanjih in povišanjih imam že 15 let praktično enako izplačilo na TRR. Pred 15timi leti je to še bil nek denar, zdaj je pa bolj miloščina...
Ja, vem, sm kmet an s hribu doma, pa en par stvari ne zastopm.
Berem tole in se čudim. Svojci so imeli nekoga v bolnici. in ga sploh niso prišli pogledat, čeprav so bili takrat obiski dovoljeni. Pravzaprav so bili dovoljeni vedno, le omejitev je bila na enega obiskovalca naenkrat za največ 15 minut. In tudi, ko je pacient umrl, niso prišli v bolnico, kjer bi takoj lahko ugotovili, da nekaj ne štima. In zdaj naj se zdravstveno osebje, poleg vsega drugega dela, ukvarja še s tem, da svojcem piše vabila, da pridejo na obisk svojim hospitaliziranim družinskim članom? Pri vsej zgodbi so pa izpustili eno pomembno točko: pokojnega pacienta so poslali na sodno medicino, kjer so opravili obdukcijo. In niti tam niso ugotovili, da nekaj ne štima. A medicinske sestre v triaži naj pa poleg svojega dela opravljajo še delo detektivov in raziskujejo, kdo je kdo. Se samo čudim. In imam občutek, da mora biti bolnica kriva na vsak način, če ne zlepa pa zgrda. Ker ta zgodba se začne v domu upokojencev v Loki pri Zidanem mostu, kjer so vedeli, da pacienta nista "ravno najbolj zgovorna", pa jima vseeno niso namestili identifikacijske zapestnice. Zgodba pa se je nadaljevala pri ekipi iz zdravstvenega doma Sevnica, ki ni dokumentacijo o pacientu predala skupaj s pacientom, ampak je najprej na hodnik triaže zapeljala dva vozička, na katerih sta bila pacienta, nato pa vzela dve mapi in šla klepetat s sestrami na triaži in na avtomat po kavo. Pa spotoma mimogrede še dokumente predat...
Tole je in očitno bo naš vsakdan. Pri vsem tem pa me jezi dejstvo, da plačujemo ljudi (in to dobro plačujemo), da to rešijo. Oni pa to zgolj rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo. In rešujejo...
Dvomim, da je veliko takih, ki imajo 5,3 milijona evrov in hodijo na počitnice po kampih. Ampak za reklamo na razstavi v Düsseldorfu je pa dober. Od prikazanega pa ni prav veliko osupljivega, razen mogoče za koga slučajno tisti avto spodaj v boksu...
Danes nekaj urejam pred urološko in dedci sedijo v čakalnici in se pogovarjajo. Pa govorijo tudi vice. In en pove že kar star vic, da ima slovenščina tri nove sklone. Pa se oglasi en starejši gospod:
- "Jah, jaz imam še največ težav z orodnikom."
Nastane tišina, najbrž smo vsi tuhtali, kateri sklon sploh je orodnik, in kaj naj bi to pomenilo, pa možakar nadaljuje:
- "Ko sem bil mlad, nisem imel ne avta ne stanovanja ne denarja ne službe in mi nobena ni dala. In nisem imel s kom. Potem sem delal, zdaj imam firmo, avto, hišo, denar in zdaj bi mi vsaka dala, samo da se dokoplje do mojega denarja, pa nimam s čim."
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Napis na nagrobniku:
Tukaj počiva Janez Prelec
Rojen na Barki, živel na Cesti, umrl v Kanalu
Povezava za deljenje
Deli na druge strani