Ah, kako sem bil srečen s to žensko....
Potem pa se je zgodilo to, česar sem se najbolj bal.
Spakirala je kufre, pustila moža in prišla živet k meni...
Se potoži pacient pri zdravniku:
- "Veste, vse mi je motno pred očmi, sploh ne vidim, kdo gre po drugi strani ulice."
Zdravnik ga pošlje na preiskave in ko dobi vse analize, govori pacientu:
- "Joj, gospod, to so pa zelo slabi rezultati, veste. Holesterol, sladkor, krvna slika,... Nič ni v redu. Morali boste paziti na prehrano: nič slanega, nič mastnega, nič klobas, nič pršuta, nič sira, nič sladkega, nič vina, nič piva, nič žganja,..."
Po kratkem molku pacient odgovori:
- "Ma veste kaj, gospod doktor, če dobro premislim, j**e se meni, kdo hodi po drugi strani ulice..."
Fant sedi na vlaku, nasproti njega pa prelepa gospodična. Fant ni odmikal oči z nje... Ko je gospodična to ugotovila, je počasi razširila noge in mu pokazala "tisto stvar". Fantu je kar sapo vzelo in je nepremično strmel gospodični med noge. Gospa pa ga je vprašala:
- "Ti je všeč?"
- "Aha!!" je zavzdihnil fant.
- "Bi rad da ti namigne????"
- "Ahaa!!!"
Gospodična je spet razširila noge in tista stvar mu je "namignila". Fant ni mogel verjeti svojim očem.
- "Bi rad še da ti pošlje poljub?"
- "Ahaaaaa!!"
Gospodična spet razširi noge in tista stvar mu je "poslala poljub". Fant je skoraj padel v nezavest, gospodična pa je rekla:
- "Bi rad sedel tukaj poleg mene?"
Fant takoj vstane in sede polog nje.
- "Bi rad vanjo porinil dva prsta?"
Fant je bil čisto iz sebe:
- "Ma ne me jebat.... a lahko tud žvižga????"
Tale članek je objavljen v slovenski izdaji revije History, številka 125/2022, ki je izšla 8.junija 2022:
SVETLOBNA MAFIJA JE UGASNILA LUČ
Leta 1924 so se sestali največji proizvajalci žarnic (Philips, Osram in General Electric) in pripravili zlobni načrt. Nameravali so skrajšati življenjsko dobo žarnic in si s tem zagotoviti astronomske dobičke.
Ženevske ulice so 24.decembra 1924 krasili bleščeči božični okraski. Otroci so s pričakovanjem v očeh zrli v izložbe trgovin, kjer so žarnice osvetljevale božična drevesa in podobe zasneženih pokrajin. Čutiti je bilo prijetno praznično vznemirjenje. Nihče na ulici ni niti slutil, da se medtem proizvajalci žarnic krčevitoborijo za tržne deleže. Na ta božični večer se je v Ženevi srečalo osem največjih svetovnih proizvajalcev žarnic. Anton Philips iz svetovno znanega koncerna Philips je tja pripotoval iz Nizozemske, izvršni direktor podjetja Osram, William Meinhardt, iz Nemčije, predstavniki podjetja General Electric pa so pripotovali iz ZDA. Srečanja so se udeležili tudi mehiški in japonski proizvajalci.
To pa ni bilo njihovo prvo srečanje. Pogovori o tem, kako bi lahko njihove tovarne povečale svoj dobiček, so potekali že več mesecev. Na božični večer so se končno dogovorili. Predstavniki osmih največjih proizvajalcev žarnic so ustanovili kartel za nadzor trga.
Možje so si segli v roke in ustanovilidruštvo, ki naj bi si prizadevalo "zagotavljati in ohranjati dosledno visoke kakovosti,povečanja učinkovitosti električne svetlobe in spodbujati uporabo svetlobe v korist potrošnikov". V resnici pa so želeli doseči ravno nasprotno. Ker je njihov cilj navzven zvenel odlično, so združenju dali poetično ime Phoebus, kar je vzdevek Apolona, grškega boga svetlobe. Ime je odražalo, kako so se vplivni člani kartela videli same sebe: kot bogove, ki si lahko v imenu dobička privoščijo vse.
To ni bil pomemben dogodek samo zato, ker je bil ustanovljen prvi mednarodni kartel v zgodovini, ampak tudi zato, ker je namera proizvajalcev, da zaradi dobičkaposlabšajo svoj izdelek, za vedno zaznamovala kapitalistični svet.
Trg je izgubil žar
Žarnica se je rodila desetletja pred ustanovitvijo kartela Phoebus. Čeprav je urar nemškega rodu Heinrich Göbel že v 50-ih letih 19. stoletja v svoji newyorški delavnici uspešno poslal elektriko po zogleneli bambusovi vrvi, ki je zažarela v stekleni bučki, iz katere je bil odstranjen zrak, so zasluge za izum žarnice pripadle Thomasu A. Edisonu, ki je izum patentiral leta 1879. Ko se je od leta 1910 začelo širiti električno omrežje, so se začele uveljavljati tudi žarnice z žarilno nitko - sprva v domovih premožnih, ki so z veseljem opustili sveče in plinske svetilke ter se odločili za veliko močnejšo in varčnejšo električno svetlobo.
Na začetku 20-ih let 20. stoletja je bila žarnica dobičkonosen posel. Podjetja, kot so bila General Electric, Osram in Philips, so veliko zaslužila s prodajo žarnic za razsvetljavo, ogrevanje in medicinsko uporabo.Leta 1922 je direktor podjetja Osram, William Meinhardt, sedel v svoji pisarni in z zadovoljstvom prebiral podatke o prodaji v preteklem letu - prodali so 63 milijonov žarnic. Naslednje leto pa je prodaja padla na 28 milijonov. Ko se je upadanje nadaljevalo vse do leta 1924, je Meinhardt stopil v stik z drugimi največjimi svetovnimi proizvajalci in rodil se je kartel Phoebus, s katerim so nameravali z zmanjšanjem konkurence in povečanjem dobička situacijo obrniti v svoj prid. Prvo so dosegli na klasičen način - z določitvijo fiksne cene žarnic, dogovorili pa so se tudi o tržnih deležih v vseh državah sveta. Tako so se članikartela izognili dragim cenovnim vojnam. Tržni delež je bil določen na podlagi prodaje vsakegaproizvajalca v preteklem letu. Podjetja so si delila tudi znanje in izkušnje ter omogočila izmenjavo patentov, da bi lahko kartel standardiziral svoje izdelke. A so se člani kartela dobro zavedaliglavnega razloga za padec prodaje: predolgo delujočih žarnic. Strokovnjaki v razvojnih oddelkih so si desetletja prizadevali za optimatizacijo in podaljšanje življenjske dobe žarnic, zato so leta 1924 lahko svetile več kot 2500 ur, preden so se pokvarile.
"Lahko bi izdelali žarnice, ki bi delovale 1000 let, a si tega nihče od nas ne želi," je pisalo v internem sporočilu kartela Phoebus. Člani kartela so se zato odločili, da bodo proizvajali žarnice s krajšo življenjsko dobo, kar je bil prvi primer tako imenovanega načrtnega staranja v zgodovini. Potrošniki so tako dobili slabši izdelek, proizvajalci pa so zaslužili, ker so morali kupci pogosteje kupovati nove žarnice.
Nove žarnice s krajšo življenjsko dobo
Člani kartela Phoebus, ki mu je predsedoval vodja podjetja Osram, Meinhardt, so na sestanku v Ženevi leta 1925 sklenili, da bodo življenjsko dobo žarnic skrajšali za polovico.
"Povprečna življenjska doba žarnic se ne sme zagotavljati, proizvajati ali prodajati za nobeno drugo vrednost kot 1000 ur," je kartel zapisal v strogo zaupnem dokumentu, ki je bil objavljen šele 80 let pozneje, ko se je raziskovanja te zadeve lotil nemški zgodovinar Markus Krajewski. Pod pritiskom kartela so inženirji začeli snovati izdelke s krajšo življenjsko dobo. Z drugačno pritrditvijo žarilne nitke in prilagoditvijo sestave materialov so dosegli, da je žarnica prej nehala delovati. Žarnice so postavili v dolge vrste in preizkušali njihovo življenjsko dobo. Tiste, ki so se najbolj približale zahtevi - 1000 ur -, so postale prototipi za množično proizvodnjo. Ko je bilo delo končano, so člani kartela svoje nove žarnice predstavili kot revolucionarne vire svetlobe z močnejšo svetlobo kot kdajkoli prej. Potrošniki, ki niso mogli vedeti za krajšo življenjsko dobo, so navdušeno začeli kupovati nove žarnice. Kartel je strogo nadzoroval izdelke svojih članov. Proizvajalci so morali redno pošiljati vzorce v testni laboratorij v Švici, kjer jih je preizkusil tehnični oddelek laboratorija, saj bi jih "vsaka netočnost drago stala":
"S komercialnega vidika je zelo pomembno, da se čas gorenja 1000 ur čim manjkrat preseže, saj že deset ur prekoračitve pomeni izgubo enega odstotka dobička, kar ustreza približno štirim milijonom enot."
Mafijske metode kartela
Člani kartela so se že od samega začetka orojekta Phoebus zavedali, da bodo morali biti strogi do kolegov, ki ne bodo upoštevali novega standarda. Zato je bil uveden sistem denarnih kazni, ki so začele veljati, če je preizkusni laboratorij v Švici ujel koga, ki je proizvajal žarnice s predolgo življenjsko dobo. Če je bilo ugotovljeno, da žarnica zdrži več kot 2000 ur, je bila proizvajalcu naložena globa 50 švicarskih frankov na tisoč prodanih enot. Če je žarnica delovala več kot 2500 ur, je bila kazen 100 frankov. Za 3500 ur, kar je veljalo skoraj za bogokletje, je bilo podjetje kaznovano z globo 200 frankov. V dokumentih kartela Phobeus najdemo podatek, da je bil neimenovani proizvajalec leta 1929 kaznovan s skupno 118.000 franki, ker ni upošteval kartela. Šlo je za visok znesek, ki je ustrezal ceni 500 novih motornih koles Harley-Davidson. Kartel je izrekel globe tudi, če so podjetja prodala več kot so določale kvote. Številne in visoke globe je občutila družba Tokyo Electric. Leta 1927 so Japonci zaradi skrajšanja življenjske dobe žarnic za petkrat povečali svoje prihodke, a je vodstvo v tem videlo predvsem težavo:
"Če bodo naše prihodke požrle visoke kazni, to nima smisla. To nas bo odvrnilo od vsega skupaj." Vodstvo družbe Tokyo Electric pa je - tako kot vsi drugi proizvajalci - vedelo, da bo cena bistveno višja, če se bodo odločili izstopiti iz kartela.
Prodajne številke v 20-ih letih prejšnjega stoletja govorijo zase: leta 1926 so proizvajalci kartela prodali 336 milijonov žarnic. Štiri leta pozneje se je prodaja povečala na 421 milijonov. A uspeh ni trajal večno.
Kartel je izgubil cenovno vojno
Phobeus je začel izgubljati vpliv že v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Da bi povečali dobiček, je kartel ohranjal visoke cene, čeprav so se proizvodni stroški nižali. To je novim podjetjem omogočilo, da so svoje žarnice prodajali veliko ceneje, zaradi česar so potrošniki pozabili na stare velikane.
Družba Tokyo Electric, ki je pripadala kartelu, ni imela nadzora nad stotinami družinskih podjetij, ki so nastajala po vsej deželi in trg dobesedno zasipale z žarnicami. Kmalu so na trg začele prihajati poceni alternative in člani kartela Phoebus so bili nemočni. Kartel je poskušal konkurentom groziti s tožbami, a so bile njihove grožnje neučinkovite, saj so se patenti kartela v zgodnjih 30-ih letih prejšnjega stoletja iztekli. Med letoma 1930 in 1933 se je prodaja kartela zmanjšala za več kot 20 odstotkov, čeprav se je svetovni trg zaradi vse večje elektrifikacije tovarn in gospodinjstev močjo povečal.
Ko je leta 1939 izbruhnila druga svetovna vojna, so se Meinhardt in njegovi zarotniki odločili, da bodo Phoebus ukinili, povprečna življenjska doba standardne žarnice pa je ostala 1000 ur in tako je še danes. Zamisel o načrtovanem staranju, pri katerem je izdelek namerno izdelan tako, da se prej pokvari, je postala pomemben dejavnik v industriji izdelkov široke porabe.
"Vsi proizvajalci kakovostnih izdelkov menijo, da je izdelek, ki se nikoli ne izrabi, poslovna tragedija," so leta 1928 zapisali v ameriški oglaševalski reviji Printers' Ink.
Zdi se, da to za številna podjetja velja tudi danes.
Sm kmet an s hribu doma, zato se na te stvari ne zastopm prou preuč, ma če sm prou zastopu, je moja lopata dimenzionirana tako, da je omejeno, koliko ljudi lahko "prelopatam" - potem se pa zlomi. Bom naredil lopato sam doma, pa bo bolj trpežna...
In ko to berem, sedim in premišljujem. Namerno je narejeno, da se pokvari. In da je treba kupit novo. In s starim ni kam drugam kot - v kanto. Se pravi je ves sodobni svet naravnan tako, da proizvajamo odpadke. Ja, vem, večino se da reciklirat, ampak... Za samo proizvodnjo je potrebna energija, nastajajo pa tudi emisije. Tudi za razgradnjo in reciklažo je potrebna energija, nastajajo emisije, pa čisto vsega se spet ne da reciklirat. Zakaj sem se spotaknil ob to? Zato, ker mi zadnjih nekaj let trobijo, da bom svet odrešil, če prodam turbo-dizle in kupim štromarje...
- “Zelo sem nezadovoljen s svojo plačo in sploh ne vem kaj naj storim!”
- “Si poskusil s prekinitvijo dela, s štrajkom?”
- “Sem, cel mesec! Pa ni nihče opazil...”
Se zmenijo trije prijatelji, da bodo organizirali piknik.
Primorec obljubi, da bo prinesel pršut.
Dolenjec, da bo prinesel cviček.
Gorenjec pa obljubi, da bo pripeljal prijatelje...
Varčno naravo Gorenjcev lahko ljudje spoznajo že, ko prečkajo prelaz Vršič.
Medtem, ko je na južni cesti, ki vodi v Trento, 25 ovinkov,
jih je na severni cesti, ki vodi v Kranjsko Goro, le 24...
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Ali je plačala samo del položnice za elektriko ali pa ima "visoko tarifo"...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani