Smo preživeli mirno noč. Pa grem danes v bližnji Črnomelj natankat, da ne bo prvo, ko štartamo iz kampa z dvemi avti in prikolico, gužvanje na črpalko. In tam vsa koruza skleščena, drevje skoraj brez listja in marsikje kupi ledenih zrn. Kasneje sem zvedel, da je tam klestila toča velikosti oreha. In zvedel sem, da so bile tri nevihtne celice, približno enako oddaljene od nas. Mi pa na sredi kot v oazi. 'Nekdo' tam zgoraj me očitno ima zelo rad in mi ni kvaril počitnic...
Nekateri imajo slabe izkušnje z ostalimi vozniki na cesti in bi bilo najbolje, da so sami na cesti. Nekateri pa praviloma z nikomer nimamo težav, razen mogoče s kakšnimi kolesarji, ki mislijo, da so profesionalci...
Če pretvoriš v res pazljivo vožnjo je za par kapljic nafte manj kot 12 let star dvolitrski turbo-dizel s šestimi potniki takrat, ko je vozil skupaj s skoraj novim e-golfom s štirimi potniki na relaciji Solkan - okolica Celja (nek hrib proti Laškemu)...
Baje obstaja preprosta rešitev: streho namaži z oljem, pa štorklja ne bo mogla pristati - torej tudi dostaviti ne. Sicer še nisem probal, ampak vsaj v teoriji zadeva ima smisel...
Italijani imajo svoje pojmovanje prometa, ki v večini njihovih mest funkcionira in bi se mi lahko učili od njih. Namreč, za njih je promet premikanje, ne stanje. Torej je naloga vsakega voznika, da se čim prej premakne od tam kjer je, da se tja lahko premakne naslednji. In stvar jim zmerno do pretežno funkcionira. Za razliko od nas, ki imamo po mestih zmerno do pretežno 'mirujoči promet'. Ja, ko pa taki modeli pridejo na avtocesto, pa zgubijo tisto svojo običajno gužvo in so zmerno do pretežno izgubljeni...
Smo šli še do enih prijateljev v Trnje pri Pivki. In nato je sledil premik na Kolpo. Po najkrajši poti: Pivka, Postojna, Unec, Cerknica, in eto ti ga na - gradbišče in makadam. Dobro, preprašimo in preropotamo skozi in nadaljujemo: Bloška polica, Nova vas in eto ti ga na, spet gradbišče. Preropotamo in preprašimo še skozi tega in nadaljujemo Žlebič, Ribnica, Kočevje, v Livoldu levo in na lepem tabla, da je cesta popolnoma zaprta in da je obvoz. Dobro, gremo pa po obvozu. Prvih nekaj kilometrov krasna, na novo zaasfaltirana cesta, potem pa eto ti ga spet makadam. In to kar precej kilometrov. Smo vse do zdaj spirali prah z grla...
Je pa 3 zjutraj najbolj trapasta ura: za it spat je prepozno ker bo kmalu jutro, za ostat buden pa prezgodaj ker je do jutra še dolga...
Sem pa danes naredil več kilometrov po makadamih kot kadar se vozim po naših hribih...
Saj to Velenjsko jezero je fajn pa krasn, ampak te oddušnike iz rudnika bi pa lahko nekam drugam speljali. Vsake toliko tako prismrdi po žveplu ven iz njih, da bi Greta kar orgazem doživljala, ker bi lahko kričala na evroposrance, da so ji ukradli še študentska leta, ne le otroštvo, ker še niso prepovedali premoga...
Resno, mislim, da 500 starih dizlov ne zasmrdi tako kot ta rudnik, ki oskrbuje termoelektrarno, iz katere polnijo električne avte...
Uspešno zasidrali. In tudi kar dobro naložili. No, ta-večji otroci so še vedno na Radlerju, ma mi je že zdaj jasno, da čez par let en six-pack ne bo zadosti...
In, mimogrede, nas ne vabi urlaub ampak ferragosto...
Hja, če se je pa dvignila cena nafte in polprevodnikov...
Ko gledam, po kakšni ceni letos prodajajo med, se sprašujem, če njihove čebele letijo na kerozin... Za 1000 gramov medu hočejo od 12,34€ do 14,44€, če pa gre za med z geografskim poreklom, so pa cene še za kakšen evro ali dva po kilogramu višje...
Pa to še ni najhujše.
Tudi purani so prišli na 10,51 € za kilogram, a jaz jih pa zase zredim po ceni okoli 4€ na kilogram. No, ja, rabim še bencin za helikopter, da jih zvečer s pašnika naženem domov, pa pridem blizu tistih 10 evrov...
Kar se pa kokošjih jajc tiče, imam pa občutek, da vsako jajce posebej čipirajo, kajti kokošja jajca so od 3 € za 10 jajc do 3,60 € za 10 jajc, pa vse tja do 4,10 € za 10 jajc. Take cene pa zato, ker so zdaj težave s polprevodniki, ki so bistveni sestavni del čipa. In zna biti, da jaz zato toliko ceneje pridem skozi, ker jih ne čipiram...
V času druge svetovne vojne so take streljali na licu mesta, ma ne da so dokazali, da gre za vojno dobičkarstvo. ne, dovolj je bil že sum, da je nekdo vojni dobičkar, pa so ga že obravnavali kot izdajalca. In izdajalce so v vojni hitro obsodili in obsodbo hitro uresničili...
Zelo lepa zobozdravnica pripravi iglo, da pred puljenjem zoba da pacientu injekcijo.
- "Ni šans! Brez igle! Sovražim igle" reče pacient.
Zobozdravnca pripravi dušikov oksid in človek zastoka:
- "Ne plina. Misel na plinsko masko me duši!"
Zobozdravnica ga vpraša bolnika, če ima kaj proti tabletam.
- "Ne. Tablete so v redu. "
Zobozdravnica mu pravi:
- "Tukaj je Viagra."
- "Vau! Nisem vedel, da Viagra deluje tudi proti bolečinam!"
- "Saj ne, vendar vam da nekaj, za kar se lahko primete med puljenjem zob..."
- "No otroci, katere vrste papirja poznate?"
- "Šmirglpapir!"
- "Vecepapir!"
- "Šnopcpapir!".
- "Ja kakšen je pa to papir?"
- "Ne vem, samo ata ga vedno v gostilni naroči..."
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Smo preživeli mirno noč. Pa grem danes v bližnji Črnomelj natankat, da ne bo prvo, ko štartamo iz kampa z dvemi avti in prikolico, gužvanje na črpalko. In tam vsa koruza skleščena, drevje skoraj brez listja in marsikje kupi ledenih zrn. Kasneje sem zvedel, da je tam klestila toča velikosti oreha. In zvedel sem, da so bile tri nevihtne celice, približno enako oddaljene od nas. Mi pa na sredi kot v oazi. 'Nekdo' tam zgoraj me očitno ima zelo rad in mi ni kvaril počitnic...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani