Žena sredi noči ugotovi, da moža ni v skupni postelji. Obleče se in ga gre iskat. Najde ga za mizo v kuhinji s skodelico kave pred njim.
Globoko je zamišljen in strmi v zid. Vsake toliko si obriše solzo in srkne požirek kave.
- "Kaj pa je s tabo, dragi?" ga vpraša. "Kaj počneš tu spodaj sredi noči?"
Soprog dvigne pogled z mize:
- "Kaj se spomniš, kako sva se dobivala pred 20 leti, ko ti je bilo samo 16 let?"
Žena je ganjena do solz, da je mož tako čuteč in da se vsega spomni.
- "Seveda se," odgovori.
On napravi najprej kratko pavzo, besede mu ne gredo lahko z jezika.
- "Se spomniš, kako naju je tvoj oče zalotil, ko sva se ljubila v avtu na zadnjih sedežih?"
- "Da, da, spomnim, se, kaj se ne bi," pravi ona in sede v najbližji stol, da bi mu bila bliže.
Mož nadaljuje:
- "Se spomniš, kako mi je v obraz porinil cev od šibrovke in rekel, ali se boš poročil z mojo hčerko, ali pa te pošljem za dvajset let v zapor?"
- "Tudi tega se spominjam," pravi ona mehko, skoraj zaljubljeno.
On pa si obriše še eno solzo z lica in reče:
- "No, vidiš, na današnji dan bi me izpustili..."
Babica nasloni svoj bicikel na steno pred trgovino, in to točno tam, kjer piše: "Ne naslanjaj koles ob steno!"
Policaj zagleda kršitev:
- "Ja, mamca, kaj ne vidite, da tu piše, da ne smete naslanjati koles ob steno!"
- "Ah, gospod policaj, na te napise pa jaz nič več ne dam! Zadnjič je na naši drvarnici pisalo "kurc te gleda", pa sem vsa drva premetala in ga nikjer ni bilo!"
Janez se je odločil, da gresta s prijateljem Franceljnom skupaj smučat. Po urah vožnje ju je zajel hud vihar in morala sta ustaviti pri bližnji kmetiji. Privlačno lastnico sta prosila, če lahko prenočita pri njej.
- "Vem, da je zunaj hudo neurje in to veliko hišo imam čisto zase, ampak pred kratkim sem ovdovela in ne bi rada, da sosedje govoričijo, če vaju sprejmem k sebi," je dejala gospa.
"Nič ne skrbite," je dejal Janez, "Vesela bova, če lahko prenočiva na skednju. Ob prvem svitu se bova odpravila dalje."
Gospa se je strinjala in odšla sta v skedenj. Zjutraj se je vreme zjasnilo, odpravila sta se dalje in preživela krasen vikend na smučanju. Kakih devet mesecev kasneje je Janez dobil pismo
od odvetnika. Precej časa je potreboval, da je ugotovil, da gre za odvetnika gospe, pri kateri sta prenočila, ko sta šla s Franceljnom smučat. Poklical ga je in vprasal:
- "Francelj, se spomniš tiste privlačne gospe izpred kakih devetih mesecev, ki nama je odstopila svoj skedenj?"
- "Ja, se," je odgovoril Francelj.
- "Si mogoče vstal sredi noči in jo obiskal?" je Janez dalje vprašal.
Malce v zadregi je Francelj priznal: "Hm, ja, pa sem res."
- "In si ji dal moje podatke namesto svojih?"
Franceljnu je bilo fejst nerodno, a je dejal: ''Ja. Glej, oprosti. Nič hudega nisem mislil. Zakaj sprašuješ?"
- "Hja, ženska je umrla in mi zapustila vse svoje premoženje."
(Pa si mislil, da se bo zgodba drugače končala, kaj? Daj no, saj vem, da si se nasmehnil. Obdrži ta nasmeh na obrazu ves dan.)
Se začne družba pogovarjati in debata nanese o tem, kaj je najhitrejše na svetu?
Prvi se oglasi biolog:
- "Najhitrejši je trepet očesa. To se zgodi tako hitro, da nihče ne ve, da se je sploh zgodilo."
Drugi se oglasi fizik:
- "Najhitrejša je svetloba. Ko pritisnete stikalo, pride svetloba do vas s hitrostjo 300.000 km/s in v naravi ni večje hitrosti."
Tretji se oglasi filozof:
- "Najhitrejša je misel. Z njo lahko v trenutku prideš na katerikoli točko na svetu."
Janezek:
- "Ko poslušam vas, učene ljudi, se mi čedalje bolj zdi, da je najhitrejša stvar na svetu driska. Ko te ujame, si posran, še preden trepneš z očesom, na sekretu prižgeš luč ali na bilo kaj pomisliš..."
... ... ... ... So pa pa naši politiki (Podobnili @ co.) govorili, da bomo avte polnili na javni razsvetljavi. Upam da jo že imate.
Ja, seveda jo imamo. In to zelo ekološko, energetsko samozadovoljivo ali kako se že temu reče. Sicer res dobro dela samo nekaj dni na mesec, zadovoljivo pa dela kar kakšnih 14 dni na mesec. Je pa vsaj ta prednost, da točno vemo, kdaj bo svetilo odlično in kdaj zadovoljivo - pogledamo na koledar luninih men: ob polni luni sveti odlično...
Sm kmet an s hribu doma, pa se na te stvari ne zastopm lih tanartabl, a mi lohka kdo mal razloži? Vem, da je Nikola delal poskuse za brezžični prenos elektrike. A to je zdaj že tako daleč, da bo elektrika z lune prišla sama v baterijo avta ali bom moral potegnit kabel do lune, da bom avto gor priklopil? Mislim, prej si omenjal, da se bo avte polnilo na javni razsvetljavi, torej pri nas na polni luni...
pred 8 urami je Janez007 napisal:
No, mi bomo morda imeli doktorja elektrotehnike ...
Ma, resnici na ljubo: do zdaj sem največ bedarij slišal od visoko-izobraženih strokovnjakov.
Čeprav mi ni jasno, kje so to visoko izobrazbo dobili. Naša osnovna šola je sicer v dolini, pa vseeno stoji na 604 metrih nadmorske višine. Pa kamorkoli pridem, rečejo, da nimam dovolj visoke izobrazbe. Bomo morali zahtevati od občine, da nam postavi šolo na vrhu hriba, da bo višja... Ali pa je problem, ker je naša šola samo na dva štuka, bi morali dozidat, da bi bila višja... Ma, ki pa jst vem, ka sm kmet an s hribu doma...
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Včeraj sem pil z Rusi. Skoraj bi umrl...
Danes sem pil s Štajerci. Žal mi je, da nisem včeraj umrl...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani