Še v prehodnem obdobju, če jo kdaj prižgem za ogrevanje, občutek ni primerljiv z radiatorskim ogrevanjem, kaminom ali talnim ogrevanjem. Zaradi pihanja je še slabši občutek od IR panelov.
V službi imamo ventilatorsko ogrevanje in hlajenje (konvekcijsko). Pozimi nas ima kar nekaj zraven pisalne mize še svoj privat oljni radiator. To ti pove vse.
Za komfortno ogreto stanovanje je potrebna tudi akumulacija toplote, tako v radiatorjih in tudi v gradbeni konstrukciji (betonu, stenah). Pri klimi je akumulacija toplote = 0, enako pri IR panelih. Voda, kamen, beton, opeka pa akumulirajo veliko toplote in zato ni ON/OFF občutka njihovega obratovanja. Pri montažnih hišah, ki nimajo dosti akumulacije v konstrukciji, je potrebna še toliko bolj odzivna regulacija.
Če sodim po naši hiši zgrajeni po standardih z leta 2003, P+M, z 10 cm stiroporja na fasadi, cca 25 cm volne nad mansardo, imam v hiši 150% potrebnih radiatorjev. 20% ni nikoli odprtih, običajna temperatura ogrevalne vode pa je nekje med 40 in 55 stropinj. Torej če odprem vse radiatorje v najhujšem mrazu, pridem skozi tistih nekaj najbolj mrzlih dni tudi s temperaturo ogrevalne vode 55 stopinj. Ko enkrat crkne peč na kurilca, jo enostavno zamenjam s 55 stopinjsko TČ - brez menjave radiatorjev.
Seveda so hiše, kjer radiatorji potrebujejo temperaturo ogrevalne vode 60 stopinj in tudi več. Rešitev so ali večji radiatorji, ali boljša izolacija ovoja stavbe (proti strehi, fasada, okna). Dimenzioniranje ogrevalnega sistema je treba načrtovati dolgoročno in vključiti bodoče toplotne sanacije. Tudi v tem primeru pretiravanje lahko škodi (recimo najprej dimenzioniraš ogrevanje na slabo izolirano hišo, potem pa hišo bistveno bolj izoliraš). Zato je najbolje sanirati vse hkrati in pri tem potrebno toploto (dimenzije ogrevalnega sistema) izračunati na novo.
Sem popolnoma enakega mnenja! Jaz bi vzel klimo in se hkrati po potrebi tudo hladil ali pa ogreval....👍😉
Imam pa eno vprašanje oziroma 2,na kaj se ti ogrevaš?
Poznam večino slabosti in prednosti ogrevanja pa razmišljam o dveh možnostih ogrevanja; TČ in split klimatskem sistemu. Prva bi me stala 10- 12kw cca 10000€ in menjava radiatorjev po celi hiši 10 kom za 160 kvadratov,cca 2000€.
Druga pa montaža 6tih split klim.sistemov cca 7500€ (odvisno od znamke) in za kopalnici 2 IR panela cca500€. Stroški za radiatorje odpadejo.
Moje mnenje. Radiatorsko ogrevanje je popolnoma nekaj drugega, kot ogrevanje s klimami. Brez premišljevanja TČ + večji radiatorji. IR panelov raje ne omenjam - so za kakšne manjše vikendice.
Sem se šel te igrice z vselitvijo v novo hišo brez prisilnega prezračevanja. Najprej razvlažilec (Vortice Dumido 20), pozimi ultrazvočni vlažilec .... Hitro ugotoviš, da je najbolje 3 x na dan na prepih prezračiti.
Sedaj poleti ob soparnih dnevih/nočeh uporabljam invertersko klimo Toshiba v režimu razvlaževanja (dela že 20 let brez težav). Pozimi več ne vlažim ... nekaj vlage itak pride od kuhanja/dihanja/tuširanja. Ko prezračiš ob suhih mrzlih dneh itak pade relativna vlaga iz 60% na 30%, včasih še manj, ker ima zunanji mrzel zrak malo vlage.
Težava prekomerne vlage je v kopalnicah. Poleti je ves čas okno na preklop in je OK. Večja težava z odvajanjem je pozimi ... najbolje bi bilo uravnavati z razvlažilcem ... ampak to ropota, pa zavzema prostor in rabi šuko vtičnico.
V kurilnici imam toplotno črpalko za sanitarno vodo - ta tudi super razvlažuje zrak ... odprem vrata v bivalni del stanovanja.
V Hoferju sem danes videl spodobne razvlažilce za 99€, sicer boljši stanejo med 200-300€.
Pa še malo zaloge v kleti - zadnjič sem jo v Splitu v Lidlu nabavil 5kg ... po 9€/kg. V Hrvaških Lidlih imajo skoraj vedno v akciji Barcaffe po ugodni ceni.
Jaz z lidlovim operem bp, najbolj pogrešam ta prah, ki je v avtomatskih avtopralnicah.
Ali imaš še opcijo za dozo s peno pod nosilcem?
Sem dan pred nakupom v Hoferju našel še enega neprodanega Ferrexa. Pridem domov in povem ženi, da me je mikalo, da bi spet vzel kar Hoferjevega za 139€ pa bi imel 3 lega mir. Pa je odgovorila "da slučajno nebi". 😀 Ona je predlagala, da kupim K7 compact.
Tega Karcher HD 5/15 sem staknil novega nerabljenega na Bolhi za 530€. Je pa garancije zato le slabo leto (na K7 bi dobil 5 let ... pogoj za podaljšano garancijo je slovenska trgovina). Če bi imel na voljo le opcijo za 730€, bi vzel K7 za 440€ pri Shoppster.
Ležišča za posodo pene HD 5/15 nima. Lahko kupim nastavek s kantico za cca 140 €. Problem profi verzije je, da vsi deli/priključki stanejo x3 glede na K hobi verzijo.
Kakšen cm do stene mora biti reže, ker parket ves čas dela, tvoj hrastov lamelni sicer manj ko recimo velik bukov (pozimi se ponavadi skrči, poleti napne).
Končno, po dolgem kolebanju med Karcher K5, K7 in HD15/5, sem se odločil za slednjega, ker je menda neprimerljivo bolj vzdržljiv, poln medenine in temu primerno težak cca 26 kg.
V primerjavi s prejšnjim Hoferjevim Ferrexom, je ta opazno močnejši in tišji.
Sicer pa tudi Hoferjev sploh ni bil slab in to za 20% cene tega Karcherja. Mogoče me je najbolj motila plastična visokotlačna cev, ki se je ves čas zankala in sem jo moral odvijati. Prvič sem začel uporabljati visokotlačni čistilec šele pri svojih 51-tih letih (Ferrex za 99€, danes 3 leta kasneje 100W močnejši stane 139 €) in z njimi nimam dosti izkušenj.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Povezava za deljenje
Deli na druge strani