Boss jaz se nebi upal. Te bodo mili?niki kdo ti je dovolil talno prometno signalizacijo po cesti malat
Sej bo ?rta tekla na mojem dvori??u in ne na cesti tko, da ni panike... po svojem dvori??u pa lahko ri?em tud nespodobne slikice, ?e ?em
Jih pa ?e od poletja prosimo, da se zari?e potek ceste ampak pa? tako kot je pri nas v navadi so samo obljube in nobenega dejanja tko, da pa? ri?em v lastni re?iji po svoji parceli
?e iz imena ve?, da je nekje nekaj Italijana notri, ta drug del bom pa samo uporabil moderni bosanski pregovor "mo?e? iztjerat Bosanca iz Bosne, al Bosne iz Bosanca nikada"
Mora biti kar bela... tako kot so ostale ozna?be, ker bo zacahnjen tudi rob ceste, da se mi modeli ne vozijo direkt ?ez dvori??e.
Namre?, ko pridejo po ozki cesti mimo sosedove hi?e se jim kar naenkrat odpre ?iroko asfaltirano polje in naenkrat dobijo ob?utek, da so zdaj na AC pa vsi bumf po gasu mal po cesti mal po dvori??u pa ?e kak?en se pizdi, da imamo avte parkirane na cesti in podobne oslarije, ker ni jasne razmejitve med cesto in dvori??em. Sploh po tem ker smo bili predobre du?ice in smo kanalete postavili za dober meter in pol na dvori??e pa pa vsak misli, da kanalete ozna?ujejo rob ceste.
Super... hvala za vse odgovore. Se bom pa lotil tega ?ele na spomlad, ko bo mal bolj suho in topleje. Druga? pa je vse skupi za cca 30 dol?inskih metrov ?rt. Se pravi na oko cca 3 kvadratne metre.
@Jures: zdej imam pa ?e pol leta asfalt tako, da se nisem zmotil, ?eprav grem za ziher lahko ?e enkrat pogledat
Doma bom na asfaltu narisal nekaj ?rt za parkirplace in ?rto, ki lo?i cesto od dvori??a saj je vse v istem nivoju.
Bi lepo prosil forumske eksperte, ki se ukvarjate z barvami, da mi mal pojasnite kako naprej. Katero barvo rabim? A se da nana?at samo z val?kom (?ablono si bom ?e naredil tako, da s tem ni panike) in kako je s tistimi odsevnimi perlicami? A se jih naknadno potrese ?e na mokro barvo al kako se to uporablja.
ja tole je res en grob ?e se v angle??ini napi?e z enojnim V
sam mi pa ni jasno od kod primorcem izraz grave? Nisem glih ekspert sam, ?e je to iz italijan??ine prevzeto grave pomeni resno al neki tazga in nima glih nekega negativnega prizvoka. :ne vem:
@Boss, a tista sms obvestila verjetno imate tudi na NLB d.d. oz. jih je mo?no vklju?it? Tako imam npr. na Unicredit d.d., da mi ob dvigu gotovine ali pla?ilu s kartico ?e naslednjem trenutku zapiska sms na gsm in izpi?e vrednost, ki je ?la s TRR dol.
mamo... tako za pla?ilo na POS-u, dvig na bankomatu, kot tudi recimo ima? mo?nost vklopa za vstop v e-banko (tako neuspe?ne kot uspe?ne poskuse). Mislim, da je to minimalno, kar si bi moral vsak vklju?iti pa kljub temu, da stane tist evro na mesec za vsako kartico katero ?eli? kontrolirat preko SMS, medtem, ko vstop v e-bank so SMSi brezpla?ni.
pol je pa ?e nekaj drugih mo?nosti SMSov - sporo?ila za pla?ila v e-banki, pred izvr?itvijo direktnih bremenitev, pred pretekom limitov, depozitov, var?evanj, stanje na ra?unu, stanja nad dolo?enim ali pod dolo?enim zneskom.
Ok, pa da neham nakladat, ker verjetn vas ?e dolgo?asim.
?eprav ima? pa ?isto pravi point, ker tam kjer so si partnerji med sabo poobla??eni na ra?unih se dejansko lahko zgodi, da je tudi kak dvig v nekem drugem kraju, kot je pri?akovano oziroma je mislil partner, povod za resen prepir, ljubosumnost ali pa nezaupanje tako, da v?asijh je verjetno res bolje, da kakega takega podatka tudi ni gor
Verjetno ni interesa. Ker je ?alostno, da bi storil neko kaznivo dejanje bi na begu to?no vedeli kje se nahaja moj mobitel, kje sem dviginil denar in koliko... A, da bi pa to informacijo vedel uporabnik, to pa ne.
Ah no... tole se pa sli?i kot teorija zarote, ?e nekdo ne vidi v izpisku lokacije bankomata. Podatki o vseh dvigih se hranijo in lokacije so znane je pa omejitev katere podatke se da v izpis prometa, izpiske. Vse ima svoje omejitve saj so omejitve ?e dolo?ene v samem formatu pa se jih nismo spomnili pri nas ampak so to direktive EU, ki je z uvedbo SEPA obmo?ja ?e dodatno zmanj?ala mo?nost vpisa kakr?nihkoli dodatnih informacij - recimo primer, da od kar je SEPA sistem se pri medban?nih prenosih prena?ajo le podatki ali o referenci ali o namenu - se pravi ali eno ali drugo in ne obojega.
Banke nimajo nobenega interesa, da bi to skrivale, ker razloga ni oziroma ni niti nobene potrebe, da bi se to namensko po?elo je pa ?al omejitev ravno v tem, da so s pravili dolo?ene omejitve kak?ni podatki gredo skozi oziroma kolik?na je dovoljena koli?ina teh.
Bom pa ?isto po?teno povedal, da bi nekdo imel potrebo o lokaciji bankomata v 10 letih prvi? sli?im in me je kar presenetilo, ?eprav je ?elje ?isto legitimna in ustrezna. Pa ne me narobe razumet, ampak dokler takih zahtev za spremembe ni ve? od razli?nih uporabnikov nih?e ne bo podpisal in dal sredstev za spremembo sistemov sploh v primerih, kjer smo ?e s pravili (SEPA) precej omejeni.
Uff ja... stara rak rana. Knji?enje bankomatov se izvaja preko bankarta (skupni sistem) zato, da lahko zadeve delujejo tudi izven normalnih urnikov obdelav tako pono?i kot ?ez vikende in praznike. In tu nastane te?ava, da se za nadaljno obdelavo bele?i le dvig na BA ne pa tudi lokacije in take podatke dobi tudi Klik, ki jih potem ponudi uporabniku.
Se pravi po doma?e dokler ne bo narejena neka druga?na komunikacija in distribucija podatkov med bankami in bankartom bodo ?al podatki brez lokacije. Sicer ne vem kako imajo pri drugih bankah to urejeno samo po moje je problem pri vseh enak. :ne vem:
-Za za?etek, pri DBS ne rabi? certifikata (torej nisi vezan na en ra?unalnik) ampak ima? un kalkulator?ek. Vsak ?alabajzar potem zna vpisati geslo na kateremkoli ra?unalniku pri hi?i brez da se ukvarja s certifikatom. Pri meni ni te?av s certifikatom (je na mojem ra?unalniku), je pa nadle?no pri menjavi/sesutju sistema, ali recimo ?e bi kam potoval.
Imamo tudi to v zadnji fazi testiranja in bo res v kratkem na voljo. ?eprav je certifikat edini resni?no e-dokument, ki je uradno ekvivalenten drugim klasi?nim dokumentom kar se ti?e prepoznave in podpisovanja. Bodo pa na voljo tako softtokni kot hardtokni, da bo ja ?e bolj enostavno.
-Druga stvar so shranjene polo?nice, pri DBS se ne shrani referenca ker je itak vedno druga. Sicer my bad ampak ko pla?ujem vse hi?ne polo?nice se mi je ?e zgodilo, da te vmes kdo zmoti in potem ker se ti mudi pogleda? nazaj in ne popravi? reference in voila, napaka je tu. V vseh letih se mi je zgodilo dvakrat kar ni veliko ampak pri DBS se ti to ne more zgoditi saj je to okence vedno prazno dokler ga sam ne vpi?e?.
hmmm, tole je bolj user problem... jebat ga pa? ne more? prepre?it vseh nedoslednosti, ki se jih uporabnik spomni. Zato pa ima? ?e vedno korak, kjer naj bi preveril vne?ene podatke predno jih po?lje?. Zdej ?e tud to ignorira?.... hmm kaj naj re?em ... aja pa referenca ni vedno druga - recimo Mercator pika ima skos isto, dolo?ene zadeve v zvezi z davkarijo tudi ipd. Je pa te?ko vsem ugodit sam do zdaj resni?no ?e nismo prejeli pripombe na to, da referenca ostane, ker v bistvu ostanejo tako znesek, namen in koda namena. Se pravi cela polo?nica, ki si jo nazadnje shranil.
-Ob tem certifikatu in primarnemu geslu mi ni potem jasno zakaj potrebujem ?e eno varnostno geslo ki se ga random spomni preverjati. A imate tako ?ibak sistem? ?e ?udno, da ?e kak paypal nima takih for pa obrnejo veliko dnarja preko spleta.
Spet problem, ki nastane na uporabnikovi strani, ker uporabniki premalo skrbijo za varnost in se vdori na njihove ra?unalnike dogajajo vse preve?krat. V navezi s keylogerjem bi lahko tak napadalec zlorabil certifikat in vstopil v e-banko ter izvedel nakazilo na svoj ra?un. Zato je narejena virtualna tipkovnica (da onemogo?i keyloger), ki prepre?i nepoobla??enim, da izvedejo pla?ilo saj nimajo dodatnega varnostnega gesla. Za vsem tem pa stoji ?e RSA za??ita tako da je nivo varnosti zelo visok. Seveda pa bolj ko vi?a? varnost manj enostaven je sistem in seveda obratno.
-Sicer ?isto subjektivna stvar ampak sam dizajn mi je pri DBS ?isto enostaven in ne seva toliko s to modro. Pri DBS sicer nisem nikoli gledal grafov poslovanja (ne vem ?e ima to?) tako, da ne morem komentirati, to je pa sicer ?isto lu?tna re?itev pri vas, da ne bom samo kritiziral.
Tega ne bom komentiral, ker imajo pa? vsake o?i svojega malarja tako, da tukaj enoglasnega konsenza ne bo nikoli
Se pa sprijazni, da dela? v trenutno zelo osovra?enem podjetju. Pa ti nisem fov?, sem ?e od drugih ki delajo tam sli?al da "??ijejo kri", se jih me?e ven kar dosti. Mogo?e se motim ampak pri takih zadevah pomoje niso krivi delavci ampak vodstvo, ki je v nekem obdobju (obdobju debelih krav) zaposlilo overkvoto ljudi, vsem je bilo la?erno, ?ele zdaj se pa privija da naj vsak stori ?im ve?, ne pa da je (karikiram) za vsakim fotokopircem en zaposlen. Recimo ?e v Morav?ah se je poslovalnica kar lepo raz?irila, na ra?un "prijaznosti", da ima vsak kmet v svoji vasi celotno storitev. E jebiga, glede na to, da je NLB edina banka v Morav?ah je ?isto vseeno, ?e imajo le denar za dvigovati, za kredite in podobne storitve gre pa vsak lahko do Dom?al. Pa pri?para? enega zaposlenega tu, enega tam... Saj da se razumemo, tudi pri nas privijajo novi lastniki, k sre?i so za?eli pri individualnih pogodbah.
Hja, nekateri takole ??ijemo kri ?e kr dalj?e obdobje in se zarad tega tud ?e kregam doma, ker sem skos na ?ihtu (recimo tudi jutri bom cel dan nekje od pol devetih zjutri do pol osmih zve?er), da je strankam zagotovimo storitev ?e vedno na vsaj podobnem nivoju kot smo jo lahko preden so za?eli zmanj?evati kader. Zaenkrat uporabniki tega ?e ne ?utijo in dobijo pomo? takrat, ko si jo za?elijo upam samo, da enkrat to ne bo ve? mo?no pol bomo ?ele na slabem glasu. So pa nore ideje neoliberalistov, ki tudi ?e kro?ijo kot mrhovinarji okrog NLB, da razpolo?ljivost sistemov v vi?ini 99% (kot jih imamo danes) je ?isti overkill in da bi bil 75% ?ist dovolj samo, da se zni?ajo stro?ki in pove?ajo dobi?ki.
Druga? pa Symon hvala za pripombe, so vedno dobrodo?le je pa tako, da nekatere se da upo?tevat v razvoju nekatere pa pa? ne. Pa ne zato, ker jih ne bi hoteli samo navadno pridejo v konflikt s kak?no drugo zadevo in je bolje pustiti kot pa menjati.
To,da privijajo se dogaja oz. se je dogajalo.
In sedaj so pri?li na vrsto ?e nedotakljive firme.
Tako pa? je.
Ahh no... na? oddelek je ?e leta 2009 izgubil 30% personala (ve?inoma ?tudenti) tako, da tole ni ni? novega. So pa pa? to radosti kapitalizma, kjer je pomemben le denar, ljudje so pa pa? v drugem planu.
upam samo, da padejo okostnjaki iz omar tako iz leve kot iz desne, da bo enkrat konc tega, kdo je kaj ukradel...
Sej se dejansko ve kdo - vse je na dokumentih, problem pa je, da ima vsak od udele?enih vklju?no z naro?nikom toliko masla na glavi, da bi rabli ?e en Dob zgraditi za vse akterje, ki se seveda veselo ??itijo med seboj.
hehe Hypo... ma ne me smejat lepo te prosim. Dej raje si malo preberi kaka klika in kake norosti se tam dogajajo. Hypo bi moral ?e davno davno v ste?aj in v primerjavi z njimi so slo banke skoraj nedol?ne.
Pa da ne bo kdo zdele slu?ajno preve? ven padal kako je sranje samo pri nas v na?em ban?nem sistemu. Vse ve?je evropske banke so dobili dr?avno pomo? in to v mnogokratnikih ?tevila evrov kot jih bodo dobile SLO banke. Za primerjavo je Nem?ija (ki tako zna drugim vsiljevati var?evanja) za svoje banke ?e namenila 537 milijard evrov pomo?i ?e kar nekaj let nazaj in zato so se ve? ali manj ?e izkopali iz krize. ?e bi v primerjavi z BDP-jem in ?tevilom prebivalcev to prenesli v na?e razmere bi bil primerljivi znesek pri nas v vi?ini med 10 in 12 milijard evrov.
To ni opravi?evanje nikogar ampak le podatek, da ban?no sranje ni slovenska posebnost ampak je to splo?en problem, ki je nastel najve? zaradi pohlepa in predvsem pri nas zaradi dvigovanja ali ohranjevanja tr?nega dele?a - pa? neoliberalizem v najslab?i lu?i. V obdobju pred krizo se je kar greblo komu se bo lahko dal kredit in kdor jih ni dejal je izgubljal tr?ni dele?.
Potem je pri?la kriza, padci delnic, skladov, zmanj?evanje porabe zaradi doktrine var?evanja in ve? ali manj vse banke so za?le v te?ave. Razlika je le v tem, da drugod so to hitro spoznali in za re?itev problema pa? v banke ?e davno porinili ustrezno visoko vsoto denarja tako lastniki kot dr?ave. Vsak pameten ve, da v kolikor to naredi? takoj zmanj?a? kalvarijo in prej lahko pri?akuje?, da se bodo sredstva za?ela vra?at.
Recimo za primer - iz teko?ega poslovanja (brez oslabitev zaradi slabih kreditov) NLB "vra?a" v prora?un okoli ?etr milijard ? letno samo iz naslova dobi?ka, DDV in drugih davkov ter obremenitev. ?e pa ra?unam, ?e pla?e zaposlenih in da jih ni na zavodu se ta znesek dvigne ?e za nadaljnih 100 milijonov letno. S tega naslova, tudi, ?e banke ne bodo prodane se bo omenjeni znesek vrnil v prora?un v roku nekje okoli 6 do 7 let pri tem pa bo razbremenitev bank izredno pozitivno vplivala na gospodarstvo in na mo?nost najemanja kreditov za investicije in dvig gospodarske rasti.
Ja v?asih nakup goriva res ni bil ne vem kak problem - ve?ji problem je bil to nato?t v kak?en spodoben avto. Kljub pla?i sem v za?etku 90-ih lahko kupil le 12 let starega razjahanega Peugeota 305 s katerim sem zamenjal 11 let starega zgnilega Yugota in potem sem si zdel najve?ji car, ker sem si privo??il 5 let starega Wartburga.
Evo ?e en Lojzov prjatu, ki vozi bolj previdno, ko je pod vplivom alkohola saj ve da je pijan in temu primerno po?asi pelje in obra?a, da ne bi polomil odbojne ograje... rispekt
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
... aja pa referenca ni vedno druga - recimo Mercator pika ima skos isto, dolo?ene zadeve v zvezi z davkarijo tudi ipd. Je pa te?ko vsem ugodit sam do zdaj resni?no ?e nismo prejeli pripombe na to, da referenca ostane, ker v bistvu ostanejo tako znesek, namen in koda namena. Se pravi cela polo?nica, ki si jo nazadnje shranil.
po 
mi je slabo 
je zakon
Napisano
... in so skupaj ribe lovil v blatnem jezeru, ampak...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani