Glede na objave v medijih, obvestilo mojega dobavitelja o "dogovorjenih obračunskih močeh", me je zanimalo, kako bi sam na osnovi izmerjenih 15 minutnih moči v letu 2023 (na https://mojelektro.si) optimalno določil "dogovorjeno obračunsko moč" - najnižji strošek za omrežnino.
Kasneje se je izkazalo, da sem se lotil preveč hitro, površno, ker nisem natančno naštudiral spodnjih predpisov, ampak sem sklepal iz objav medijev.
Naš priključek ima 3 x 20 A varovalke, to pomeni pogodbeno moč 14 kW (P =3 x U x I = 3 x 20 A x 230 V = 13,8 kW).
Operater mi je določil za posamezne bloke naslednje "dogovorjene obračunske moči":
Blok: 1 2 3 4 5
4,6 ... 6,2 ... 6,2 ... 6,2 ... 6,2 kW
Na osnovi 35.040 meritev našega priključka sem z VBA proceduro izračunal optimalne obračunske moči - na letnem ali mesečnem nivoju ... letni prihranek cca. 30€ glede na predlog "dogovorjenih obračunskih moči" operaterja:
Blok: 1 2 3 4 5
3,3 ... 4,0 ... 4,7 ... 2,8 ... 2,4 kW
Ko ugotavljam, kako mi je elektro določil drugačno "dogovorjeno obračunsko moč" ugotovim, da je ta "dogovorjena obračunska moč" le ni tako optimalna, kot sem si sam predstavljal, ker:
- se za posamezni blok izračuna na osnovi povprečja 3 največjih konic v tem bloku (2. odstavek 12. člena akta)
- je navzdol omejena na 27% priključne moči (pri meni 0,27 x 14 kW = 3,78 oziroma 3,8 kW (4. odstavek 12. člena akta)
- vsak naslednji blok ne sme imeti nižje dogovorjene obračunske moči, kot prejšnji (10. odstavek 12. člena akta)
Omrežnina za moč (del omrežnine se zaračuna tudi za porabljeno energijo) se izračuna na osnovi enačbe iz 15. člena akta (del glede na dogovorjeno moč + del zaradi prekoračitev - kazen).
Sedaj moram izračun popraviti z zgoraj naštetimi omejitvami ... izplen optimizacije bo bistveno nižji od prvotnega izračunanega prihranka cca 30 €.
Še nekaj pomembnega: Elekto operater 1 x letno nastavlja "dogovorjene obračunske moči", ki nato veljajo celo leto. Kar ni optimalno za naš žep. Če se komu da, si lahko za posamezne mesece sam izračuna optimalne obračunske moči, ter jih do vključno 8. v mesecu za naslednji mesec sporoča operaterju, kar je možno po 7. odstavku 12. člena akta (tudi preko portala Moj elektro). Samo ne sme nikoli pozabit, ker naslednji mesec ima lahko drugačno optimalno obračunsko moč, kazni za prekoračitve pa so glede na enačbo iz 15. člena akta visoke.
Podatki Moj elektro:
Enačba za izračun omrežnine prekoračitev:
Tabela rezultatov primerjave med predlagano obračunsko močjo elektra in mojim izračunom (mesečno, letno):
Preden sem kupil svojo Toshibo pred 20-timi leti, sem se posvetoval z dobrim poznavalcem-serviserjem. Takrat mi je odpriporočal celo firmo Panasonic (ne Atlas, "slovenska" blagovna znamka podjetnega slovenskega Palestinca, uvoznika tehnične robe iz daljnih dežel). Panasonic (beri "Ford" ), bi takrat dobil za pol cene Toshibe. Oni so imeli že pri nekaj let starih Panasonic klimah menda težavo dobiti novo vetrnico oziroma je niso uspeli dobiti. Je pa rekel tudi, da je plastika pri takratni Panasonic klimi veliko slabša (lomljiva) kot pri Toshibah, ki so jih oni v glavnem montirali in so 24/7 delovale tudi po 20 let brez okvar - hladile računalnike na IJS.
@Scr3am... se strinjam. Obstaja pa možnost ... sicer veliko manj verjetna kotpri ravnih strehah. Obstaja 2 vrsti ravnih streh, prve, ki že takoj puščajo in druge, ki puščajo kasneje.
Tudi sam imam inštalacije pod fasado, bakrene cevi celo v dolžini 5 m zalitih v betonsko preklado ... Ker sem delal pred 20-timi leti hišo na novo, pri starih (ki že imajo fasado preden se omisli klima) to pogosto ni možno ali pa racionalno.
Jaz imam to varianto, predvsem iz estetskega vidika - čim manj škatel na fasadi. Obratovalni pozitivni vidik je ta, da je zunanja enota večja (dovolj velika za obe notranji) in ker 95% dela samo ena notranja, je zaloge moči za eno notranjo enoto vedno na pretek.
Kera pa je še slovenska banka?....naštevate tobačno....kje je pa vec kot 20+ slo firm, kjer ni bilo tujcev....(celoten istrabenz konglomerat, tomos, elan, tam, mlm, sct, primorje, večina zivilske in prehrambene verige, turizem....pa še veliko sem jih pozabil)...
Ravno zato nisem napisal "slovenskih bank", ampak "bank v Sloveniji".
Bi zastavil malo drugače - ali je javno ali zasebno ni tako pomembno, kot je pomembno kakšen je odnos vodstva in zaposlenih. Običajno imajo domači ljudje več empatije do svojega kraja in krajanov, kot tujci. Ni pa to vedno, kot je bilo v primeru Igorja in "njegovega" Istrabenza.
V Sloveniji se je od osamosvojitve naprej v državnih družbah pogosto slabo kadrovalo, po načelu, najbolj važno je, da je naš (da bo zrihtal našim službe in denar za stranko in naše žepe), ne pa da je dober gospodar za družbo.
Zato pa bi bilo bolje, da nimamo nič svojega, ampak, da imajo vse tujci.
Ker s svojim itak ne znamo delati oziroma je tako kot pravš. Ko je dobiček si ga delijo znotraj podjetja, ko je izguba pa jo pokrivamo mi vsi.
Zanimivo (ne)razmišljanje. Kot so že omenili nekateri, tujec v primeru izgube obrat zapre in spoka ven.
Torej če bi bilo vse v tujih rokah, bi bili v Sloveniji že brez bank, brez pridelovalcev pšenice, brez TEŠ 6 in drugih storitev, ki ne prinašajo dobička. Tudi brez določene zdravstvene oskrbe in šolstva, dolgotrajne oskrbe. In kaj potem?
Mah, zgodba TEŠ 6 je projekt vseh vlad in z njimi prepletene korupcije. Vsaka aktualna vlada je na čelo HSE nastavila sebi lojalne kadre, podobno v druge energetske družbe in ostale državne gospodarske družbe, ki so bile potem njihove molzne krave.
Rafael Mihalič je bil moj profesor, človeški, normalen. V marsičem se z njim strinjam, v marsičem pa tudi ne, sploh na področjih, ki niso njegova, jih ne pozna, se pa rad vanje vtika.
Dostikrat slišimo, ta je pa dober gospodarstvenik, profesor, itd., ta bi moral biti predsednik vlade. Žal ni tako - vodenje države je po mojem mnogo bolj kompleksno, kot vodenje podjetja, poznavanje enega področja.
Ko je nekdo izvoljen za ministra, mora na svojem področju upoštevati vsa prej sprejeta pravila (mednarodne pogodbe, sporazume, EU zakonodajo in pravila, našo ustavo, zakone in druge predpise)., potem pa v vsej tej zapleteni godlji izpeljati svoje ideje na način, da bodo ljudje zadovoljni. Nemogoče. Na lokalnem nivoju v 212 občinah se pogosto projekti uspešno izpeljejo tudi zato, ker jih "sposobni" župani izpeljejo po domače, mimo naštetih pravil. Na državnem nivoju je to veliko težje, ker so zadeve večje in bolj pod drobnogledom.
TEŠ 6 Slovenija rabi ... 600 MW zaneslijve moči. Seveda pa tudi mene moti energetska politika, sistem trga z električno energijo, ki smo ga občutili zadnja leta. Elektrarne smo zgradili davkoplačevalci, ko gre na trgu cena elektrike gor jo davkoplačevalci plačujemo po tržnih cenah (ne po lastnih cenah naših elektrarn), ko gre cena elektrike dol, pa plačujemo ceno + vse izgube, ker je cena nižja od lastne cene.
Podobno pri pšenici. Ko je cena žita nizka (180 €/tono), kmetje zahtevajo dodatek k ceni od države, ko je cena veliko višja od proizvodne (pred 2 letoma), so jo prodajali na trgu po 350€/tono in pobasali ves dobiček v svoj žep.
Podobno pri bankah ... ko jim gre slabo, izgubo pokrivamo davkoplačevalci, ko jim gre dobro, si dobiček delijo lastniki, uprava, ... da ne govorim, kako so banke v Sloveniji v zadnjih letih ožemale svoje komitente ... na trgu so bile obresti okoli 4%, nam pa so večinoma izplačevali praktično 0% letnih obresti.
Tak sistem je velika kraja nas davkoplačevalcev ...
Nobena reforma ni brez težav, brez nezadovoljnih. Ali bo dolgoročno dobra, pa pokaže šele čas, več let.
Moja teza je, da bi že obstoječi predpisi zadostovali, če bi bili ljudje na položajih + navadni smrtniki pošteni. Tako pa v vsaki zakonodaji nekateri najdejo luknje ali pa pravila ignorirajo.
Spomnimo se, kako nekaterim ni mogoče vročiti niti priporočene poštne pošiljke sodišča... Kako naj potem sistem deluje? Rabili bi enega 24/7 policaja na vsakega prebivalca ...
Nikjer, ampak to še ne pomeni, da objektivna odgovornost ne obstaja.
Tudi ne pomeni, da moramo za to vlado še naprej iskati izgovore da je vse vredu, ker je vsak dan neka nova kozlarija.
Saj se strinjam o teh skoraj že vsakodnevnih "kozlarijah" te vlade. Ampak sprašujem se, zakaj medijski napad zaradi nepravilne vožnje na nekoga, ki v avtu sedi zadaj?
Če mene vprašate, je prekrške storil voznik. Če jih je delal po njenih navodilih, ga to prekrškov ne odvezuje. Če jih ne bi hotel delati, bi verjetno izgubil službo - ampak afere ne bi bilo. 😁 V bistvu bi ministrico s tem rešil. 😁
Druga stvar pa je potem posredovanje pri veleposlaništvu, kjer si mislim, da ni posredoval šofer, ampak ministrica. To pa je njena stvar, da ne bo pomote.
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki jo v petek že drugič v pol leta čaka interpelacija, se je, kot kaže, zapletla v novo...
Če jaz šofiram avto in zraven sedi žena, pa me ustavi radar kontrola, kdo odgovarja? Jaz ali žena? Kdo bi bil pa kriv na avionu, pilot ali ministrica, ki bi se peljala z njim?
Danes zjutraj je žena na avtocesti skoraj nabasala na kolo od šleparja ... pred njo je vozil tovornjak, ki ga želi prehitet in med tem ko pogleda v vzratno ogledalo se pred njo pojavi kolo, ki ga je tovornjak pred njo obvozil ... menda je šlo za las.
Sicer pa se nam noro nevarne situacije na avtocesti kar redno dogajajo. Zadnjič je model z BMW X5 s preizkušno tablico celo kolono prehiteval s polnim gasom kar po odstavnem pasu vse do predora, ko se je odstavni pas končal ... seveda brez žmigavcev se je potem vrnil med že tako kratko varnostno razdaljo tik pred vhodom v tunel ...
Torej si v vsakem primeru pri servisu oz. salonu, kjer so avto prodali, ker so oni (in še nekaj drugih servisov, kar pa zdaj ni pomembno) navedeni kot zakoniti zastopnik v garancijskem listu...
Jutri pa spet v Koper. Peljem nadomestnega nazaj pa da nadaljujemo tisto žolčno debato. Čeprav denar nekako noče od njih. So mi namignili, da še novih ne morejo prodat, kaj šele, da bi starega vzeli nazaj... In salon se izgovarja, da to je stvar uvoznika, uvoznik pa, da naj to uredim tam, kjer sem kupil... Da te prime slabost, ko pomisliš, kakšna debata te čaka...
Podoben pingponk kot med Mazdinimi servisi in Mazdo Slovenija. Servis te pošilja k zastopniku, zastopnik pa na servis ...
Ponavljam - odvisno od cilja - ali se uveljavlja stvarna napaka (neskladnost) ali pa garancija. Eno ali drugo, oboje hkrati ne gre.
Stvarno napako (neskladnosti) se vedno uveljavlja pri prodajalcu, kjer se je blago kupilo (razviden na računu o nakupu).
Garancija se načeloma uveljavlja pri garantu (to je proizvajalec oziroma njegov zastopnik oziroma tisti, ki je kot garant naveden na garancijskem listu).
Garancija:
(pravice potrošnika)
(1) Če blago, za katero je izdana obvezna garancija, ne izpolnjuje specifikacij ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu, lahko potrošnik najprej zahteva odpravo napak. Če napake niso odpravljene v skupno 30 dneh od dneva, ko je proizvajalec ali pooblaščeni servis od potrošnika prejel zahtevo za odpravo napak, mora proizvajalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim blagom.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša na najkrajši čas, ki je potreben za dokončanje popravila ali zamenjave, vendar za največ 15 dni. Pri določitvi podaljšanega roka se upoštevajo narava in kompleksnost blaga, narava in resnost neskladnosti ter napor, ki je potreben za dokončanje popravila ali zamenjave. O številu dni za podaljšanje roka in razlogih za njegovo podaljšanje proizvajalec obvesti potrošnika pred potekom roka iz prejšnjega odstavka.
(3) Če proizvajalec v roku iz prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka ne popravi ali ne zamenja blaga z novim, lahko potrošnik zahteva vračilo celotne kupnine od proizvajalca ali zahteva sorazmerno znižanje kupnine.
(4) Če potrošnik zahteva sorazmerno znižanje kupnine, je znižanje kupnine sorazmerno zmanjšanju vrednosti blaga, ki ga je potrošnik prejel, v primerjavi z vrednostjo, ki bi jo imelo blago, če bi bilo skladno.
(5) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko potrošnik zahteva vračilo plačanega zneska od proizvajalca, če se neskladnost pojavi v manj kot 30 dneh od dobave blaga.
(6) Za zamenjano blago ali zamenjan bistveni del blaga z novim proizvajalec izda nov garancijski list.
(7) Proizvajalec oziroma pooblaščeni servis lahko potrošniku za čas popravila blaga, za katero je bila izdana obvezna garancija, zagotovi brezplačno uporabo podobnega blaga.
(8) Če proizvajalec potrošniku ne zagotovi nadomestnega blaga v začasno uporabo, ima potrošnik pravico uveljavljati škodo, ki jo je utrpel, ker blaga ni mogel uporabljati od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve.
(9) Stroške za material, nadomestne dele, delo, prenos in prevoz izdelkov, ki nastanejo pri odpravljanju okvar oziroma nadomestitvi blaga z novim, plača proizvajalec.
Pri Slivkini varianti je treba v ceno všteti še dve 4x4 vozili ... pa smo na 300.000 ...
Se strinjam, da se da, in za večino je to v zadnjih letih edina varianta. Je pa slaba, ker se poseljujejo, dograjujejo vikendi, zidanice, raztreščene po podeželju, kjer ni ustrezne infrastrukture za stalno bivanje. Te vrste "kmetijski objekti" niso bili v osnovi namenjeni stalnemu bivanju. Stanovanja v mestih pa se spreminjajo v nastanitve za turiste. Narobe.
V hribih za 40.000€ dobiš zemljišče, da ga v eni uri ne obhodiš...
Cena zidaka je pa enaka, ali ga pelješ v hribe ali pa v Koper...
To je približno res (v Prekmurju so mojstri malo cenejši kot v Ljubljani). Spodaj so cene gradnje v €/m2 neto tlorisne površine različnih tipov hiš po letih, brez DDV, papirjev (dovoljenj), prispevkov, opreme, ...
Na Veluščkovi ali pri tebi v hribih? In 1.200/m2 je bilo morda 5 let nazaj, če se je investitor zelo potrudil, tako da bo 2.000€/m2 neto površine kar prav oziroma za skromno varianto.
Tole spodaj je nekje vmes, ... kakšna je potem računica?
- zemljišče 180.000€
- prijektant 10.000€
- študije, papirji, priklopi 15.000€
- hiša na ključ (recimo, da je 70 kvadratov pa da je 2000€ na kvadrat) 140.000€
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
)
Napisano (urejeno)
Glede na objave v medijih, obvestilo mojega dobavitelja o "dogovorjenih obračunskih močeh", me je zanimalo, kako bi sam na osnovi izmerjenih 15 minutnih moči v letu 2023 (na https://mojelektro.si) optimalno določil "dogovorjeno obračunsko moč" - najnižji strošek za omrežnino.
Kasneje se je izkazalo, da sem se lotil preveč hitro, površno, ker nisem natančno naštudiral spodnjih predpisov, ampak sem sklepal iz objav medijev.
Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (PISRS)
Vsebina Uradnega lista | Uradni list
Naš priključek ima 3 x 20 A varovalke, to pomeni pogodbeno moč 14 kW (P =3 x U x I = 3 x 20 A x 230 V = 13,8 kW).
Operater mi je določil za posamezne bloke naslednje "dogovorjene obračunske moči":
Blok: 1 2 3 4 5
4,6 ... 6,2 ... 6,2 ... 6,2 ... 6,2 kW
Na osnovi 35.040 meritev našega priključka sem z VBA proceduro izračunal optimalne obračunske moči - na letnem ali mesečnem nivoju ... letni prihranek cca. 30€ glede na predlog "dogovorjenih obračunskih moči" operaterja:
Blok: 1 2 3 4 5
3,3 ... 4,0 ... 4,7 ... 2,8 ... 2,4 kW
Ko ugotavljam, kako mi je elektro določil drugačno "dogovorjeno obračunsko moč" ugotovim, da je ta "dogovorjena obračunska moč" le ni tako optimalna, kot sem si sam predstavljal, ker:
- se za posamezni blok izračuna na osnovi povprečja 3 največjih konic v tem bloku (2. odstavek 12. člena akta)
- je navzdol omejena na 27% priključne moči (pri meni 0,27 x 14 kW = 3,78 oziroma 3,8 kW (4. odstavek 12. člena akta)
- vsak naslednji blok ne sme imeti nižje dogovorjene obračunske moči, kot prejšnji (10. odstavek 12. člena akta)
Omrežnina za moč (del omrežnine se zaračuna tudi za porabljeno energijo) se izračuna na osnovi enačbe iz 15. člena akta (del glede na dogovorjeno moč + del zaradi prekoračitev - kazen).
Sedaj moram izračun popraviti z zgoraj naštetimi omejitvami ... izplen optimizacije bo bistveno nižji od prvotnega izračunanega prihranka cca 30 €.
Še nekaj pomembnega: Elekto operater 1 x letno nastavlja "dogovorjene obračunske moči", ki nato veljajo celo leto. Kar ni optimalno za naš žep. Če se komu da, si lahko za posamezne mesece sam izračuna optimalne obračunske moči, ter jih do vključno 8. v mesecu za naslednji mesec sporoča operaterju, kar je možno po 7. odstavku 12. člena akta (tudi preko portala Moj elektro). Samo ne sme nikoli pozabit, ker naslednji mesec ima lahko drugačno optimalno obračunsko moč, kazni za prekoračitve pa so glede na enačbo iz 15. člena akta visoke.
Podatki Moj elektro:
Enačba za izračun omrežnine prekoračitev:
Tabela rezultatov primerjave med predlagano obračunsko močjo elektra in mojim izračunom (mesečno, letno):
Popravljeno od Janez007Povezava za deljenje
Deli na druge strani