Tako je. Da se vse zmeniti, jaz tudi tako funkcioniram. Samo vidim pa primere, kaj eni pričakujejo za svojega "pol kvadrata" in tako štopajo ves napredek. Pa četudi samo eden. Ob takšnem primeru bi moralo priti do razlastninjenja.
Aja sem pozabil, imamo preveč politikov, ki so takšni z roko v medu in sodstvo, ki ne deluje in vsaka pritožba še podaljša sranje.
Zate sicer ne vem, ampak jaz tega ne počnem. Denar zaslužim pošteno brez miškulanc in prevar. Pa sem prepričan, da ga zaslužim veliko manj kot omenjeni dohtar. Mogoče mi zato grejo taki na kurac, ker jih zanima samo kako bi koga okrog prinesli, da bi se okoristili. Verjetno se ne ustavijo niti pri svojih pacientih in še na njih probavajo svojo "poslovno žilico".
Jaz enako ne, ker se malo vozim in raje mirno spim glede teh stvari, pa čeprav ves denar zaslužim na trgu sam in bi mi morala biti optimizacija teh stvari pomembna. Pa se raje trudim, da vrednost na trgu ustvarjam in tako dobim kar potrebujem.
Eh, @Boss to skoraj vsi delajo. Samo razlika je da eni z denarjem, ki je od vseh nas, drugi pa z denarjem, ki ga sami na trgu zaslužijo. No, nekateri tudi ne na trgu ampak preko državnih poslov, ki je pa spet naš denar.
Sm kmet an s hribu doma, pei ne zastopm lih tanartabl usega tega?
Ne zastopm...
Pa ne pozabit, da se včasih niso smeli bunit, ko so jim čez parcelo ali pa zraven železnico delali. Pa še drugo stvar pozablja veliko ljudi, da so količine pretovora in hitrosti nekaj čisto drugega kot so bile včasih. Zahtevnost izvedbe takšnih projektov raste eksponentno. Ne da se jih ne da hitreje narediti, to ne trdim, samo je pa to v današnji družbi težko. Pa spet zgodba o majhni delovni populaciji, ki mora vse te stvari narediti z manj ljudmi. Ampak seveda z več stroji...
Poslovni direktor kirurške klinike UKC Ljubljana Aleksander Batič je zaradi domnevne...
Zadnje čase jih nekaj veliko lovijo na tole. Je pa standardna praksa, tudi pri manjših ribah. Ko gledam kje so nekatere firme prijavljene, je lahko samo to razlog. Pač neobdavčen prihodek s strani poslovnega subjekta.
Po moje še malo pokoronskega efekta. Saj se bo umirilo. Drugače pa ja, je že nekaj časa znano, da bodo normalni Hrvati težko dopustovali pri sebi, če bo šlo tako naprej...
Da, seveda. Saj sem napisal da je izjema. Pa ni treba, da bi bila. To je bil pomen mojega odgovora.
Drugače pa je še vse en kup porabnikov, ki si jih danes ljudje navlečejo v hiše in nič ne razmišljajo o konični priključni moči in faktorju souporabe, kot pa samo avto in TČ. En kup grelcev vsepovsod, pa vsak po 1 kW. Potem pa imaš... Že indukcije v kuhinjah so glede na včasih ohoho. Pa če je bil prej plin, zdaj je pa povsod skoraj indukcija, je že tudi kar razlika. In tako dalje...
Tukaj malo mešate še TČ zraven v debato, ker projektanti in inštalaterji niso sposobni zdimenzionirati ene TČ optimalno in nabijejo moč v višave, čeprav ni treba. To pa zato, ker so vsi nesposobni lenuharji, ki se jim ne ljubi ukvarjati s podrobnostmi objekta.
Pri avto polnilnici težko kaj optimiraš. Če imaš 50 kWh baterijo in bi jo rad čez noč napolnil, je vse skupaj kristalno jasno.
Za primer: Sam ogrevam 230 m2 na 24°C preko talnega s toplotno črpalko voda-voda z ogrevalno močjo 6 kW, električna moč cca. 2 kW, pa vse supaj je neodvisno od zunanje temperature!! Si kdo še to upa v Sloveniji? Če greš pa k severnjakom je pa to standard, samo znati je kaj treba in se malo pomujati. Pa nimam po modernih standardih izoliranega objekta. Pa še hladim se poleti pasivno s skoraj nič električne porabe. Za redundanco pa 10 kW tolpozračni kamin z razpihi toplega zraka po celi hiši, ki ga lepo kurim zraven tudi za gušt pozimi pri odprtem oknu, če je prevroče. Če je pa res prevroče pozimi pa še hlajenje vklopim. 😁
Pa preden dobim, da nimajo vsi možnosti voda-voda TČ, bom rekel samo, da jih kar nekaj ima in se ne odloči za to opcijo, ker je začetna investicija višja in malo več je dela. Marsikdo, ki pa nima, bi lahko šel pa na zemlja-voda, pa vsi raje gonijo zrak-voda, kjer pa vsi vemo kaj se zgodi ko zunanja temperatura pade k nižjim vrednostim.
Je pa res, da sem sistem sam zasnoval in zoptimiral do skrajnosti, pa marsikaj naredil sam - verjetno ni za vsakega. Takšne sisteme bi za ogromne denarje prodali v nekih inštalaterskih firmah. Hočem pa povedati, da če bi se v le-teh malo spravili zraven z glavo, bi se mariskaj dalo narediti za pameten denar, pa še zaslužiti zraven. Gledajo pa vsi samo na marže pri ventilih...
Še nekaj sem se spomnil. Vijake se drugače zateguje na nemški moment (German torque). Je najbolj točno in velja za vse... Tudi najbolj smotani serviserji in vulkanizerji si to zapomnejo.
Ja, no. Moraš malo bolj drezati, pa pravega. Če ne gre, pa z lopato potem... Tam en študent/ka odgovarja na maile, pa ima par copy/paste odgovorov na takšna vprašanja.
Tako je, to sem pozabil omeniti. Po moje nočejo pisati, ker je toliko izvedb platišč in izvedba prirobnice na platišču vpliva na to, potem pa si mislijo išči, ker enostavno nočejo dati podatka od sebe. Lahko bi vsaj za svoje original izvedbe imeli, za orientacijo. Verjetno bi pa na original servisu dobil podatek za vsak avto, če bi vprašal in jih drezal naj malo poiščejo. Opazil sem pa, da je pri vulkanizerjih nekako po domače 13 kg za alu in 11 kg za jeklene. Enota Nm je že malo preveč, če jim omeniš, je srednja šola predaleč nazaj. 😁🤔
Mene sicer glede tega malo z rezervo jemljite. Za mene se vijaki začnejo nad M24, mogoče pogojno pri M20, vse ostalo je za cici mici vrtec. Od M24 naprej pa počasi človek ni več dovolj za zategovanje, enostavno ne sproduciraš dovolj sile na moment ključu, tudi če si Chuck Norris. No, matico lahko zategneš, samo na pravi moment, pa če je vijakov veliko, bo pa bolj težko. Tu se tudi že splača malo vmešati inženirju, drugje pri tistih sponkah za papir je brezveze.
Drugače te natančnosti moment ključev do zadnje decimalke so marketinška neumnost. Se kdo vpraša kaj sploh pove vrednost momenta za zategovanje in kako to vpliva na korektno privijačen vijak? Npr. mazan in suh vijak da čisto druge vrednosti spenjalne sile pri enakem momentu. Sem pa bil presenečen, ker sem v Mazdinih navodilih končno videl vrednost momenta z odstopanjem, kar že pomeni, da je navodila pisal nekdo, ki zastopi stvari.
Drugače pa zelo podpiram uporabo moment ključa pri bolj delikatnih vijačnih spenjalnih zvezah, ker če tega ne delaš vsak dan, nimaš občutka za vrednost zategovanja, enostavno je nimaš. Že pri veliko zategnjenih vijakih je spremenljivk veliko. Pomembno je tudi, da je naležna površina prirobnice in platišča očiščena pri previjačenju. Včasih je naš vulkanizer to delal, zdaj se že preveč mudi. 😬 Če pa delajo to s pištolo, pa adijo. Drugam. Sem pa imel primer, ko nikakor nisem moral vijaka zategniti, ker so mi ga na servisu (ko so nekaj delali na bremzah) zategnili s pištolo in je že naredil vrat in je pri zategovanju samo lezel. Pa dober servis drugače, samo ko avto daš od sebe, pač vsega ne moreš videti.
V glavnem jaz po previjačenju pri vulkanizerju vijake doma enega po enega odvijačim in zategnem na novo z moment ključem. Za to niti ni treba avto dvigovati, ker tako je najmanj eden vijak za redundanco in se mora avto peljati tudi brez enega vijaka na vsakem kolesu.
Ne se preveč obešati na točno vrednost momenta. Lahko malo odstopa, ker je preveč drugih spremenljivk zadaj. Je pa ZELO priporočljivo in tudi korektno uporabiti moment ključ, ker pač ljudje smo ljudje - v določenih razmerah zelo zmotljivi in ko enkrat nastopi otopelost zaradi ponovljivosti nalog se pojavijo problemi, prej ko se tem sprijazniš, bolje je za vse. Tisti ki osnove in pristope v tehniki zastopijo, jih ni treba prepričevati v drugo. Raje pa po 50 prevoženih km vijake spet pritegnite oz. jih preverite, ker se prirobnice malo posedejo in vijaki izgubijo nekaj spenjalne sile.
Bi pa zaključil, da je neuporaba moment ključa pri vulkanizerju ali servisu nek tak osnovni primer šlamparije, ki mogoče nakazuje druge probleme na delovnem mestu.
Se mi je čez vikend enako zgodilo na paru čevljev od Alpine, pa sem se spomnil na tole temo. Na peti sta se med pohodom delno olupila oba podplata in vidi se razpadel material, ki se kar drobi. Verjetno je situacija na celem podplatu podobna, nisem ga trgal stran - v glavnem je čevelj za v smeti. Pohodni čevelj Nepal, za hobi planinarjenje bi rekel kar vrhunski čevelj z Vibram podplatom, 10 let nazaj bil okrog 100€, danes je slabih 200€. V glavnem odgovor Alpine je, da situacijo poznajo (hidroliza poliuretana) in da se to zgodi v primeru neuporabe čevlja oz. če se jih preveč špara in ne uporablja. Moral sem priznati, da sem jih na začetku uporabljal bolj, zadnja leta pa sem jih zaradi vseh obveznosti res obul samo za daljši in težji pohod, ki jih pa res ni bilo veliko in temu je takšen čevelj tudi namenjen. Krajše tu okoli naredim pa tako z nižjimi pohodnimi. Mogoče malo v razmislek, če bo kdo kupoval dober čevelj za na nogo. Potem ga je dobro parkrat na mesec obuti in nato ne zaznajo teh težav, pravijo pri Alpini. Drugače bolje kaj drugega, kar se malo prej znuca in obrne.
Samo da dodam, naklon v % je res definiran tako, da pove kakšno višino narediš na neki horizontalni razdalji. Torej če se na 1 m horizontale dvigneš za 1 m, potem je to 45° in s tem 100% naklon. Vrednost % deljena s 100 ti da pa vrednost tangens funkcije in lahko z inverzom tangens funkcije prideš do vrednosti v stopinjah.
No, pa nazaj k kosilnicam. 😀
Tudi sam jo iščem, sicer ne za hude naklone. Sem pa gledal letak od Husquarne prejšnjič. Nekaj novejših je bilo za večje naklone. So pa tudi cene kar lepe.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Tako je. Da se vse zmeniti, jaz tudi tako funkcioniram. Samo vidim pa primere, kaj eni pričakujejo za svojega "pol kvadrata" in tako štopajo ves napredek. Pa četudi samo eden. Ob takšnem primeru bi moralo priti do razlastninjenja.
Aja sem pozabil, imamo preveč politikov, ki so takšni z roko v medu in sodstvo, ki ne deluje in vsaka pritožba še podaljša sranje.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani