Posnetek nesre?e: Mad?aru se pokvari tovornjak. Slovak se vanj zaleti in odpelje naprej. Zaleti se tudi Bosanec.Bolgar pravo?asno ustavi, a se vanj zaleti Slovenec. Kot ?esti pripelje Poljak, ki tudi ustavi, a vanj se zaleti ?e en Slovenec.
Ne vem, ?e ste opazili?
Ko se je zaletel tretji, je po?asi za?elo goreti v motornem delu kamiona, ?ofer pa je za?el be?ati, da se je kar kadilo, po ne od ognja.
?e bi voznik imel toliko prisebnosti, da vzame kamionski gasilni aparat, bi najverjetneje prepre?il napredovanje po?ara in posledice nesre?e bi bile veliko manj?e.
Kaj je temu pripomoglo pa verjetno ne bomo izvedeli. Mogo?e je vzrok v tem, da so moderni vozniki kamionov novodobni su?nji, ki slu?ijo zavaljenim gospodom, kateri se preva?ajo v najdra?jih limuzinah, "nimajo" pa denarja za skromna pla?ila voznikom. Zato se jim j-be za gospodovo lastnino in si re?ujejo golo ko?o.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Zameri? ali pa tudi ne, malo pretirava?, najhiuj?a je pove?anje povr?inske trdote, glede na to da sem strojnik poznam-uporabljam postopke, samo brez toplote in ohlajanja se niti trdota niti trdnost ne bo pove?ala.
Na strojni fakulteti v eni od EU dr?av je bil narejen preizkus spornega aditiva na napravi za preizku?anje obrabe Amsler A135 gre za neke vrste zavore, kjer na rotirajo?e telo pritiskamo s fiksnim z dolo?eno silo.
Rezultati so naslednji za par jeklo-jeklo :
?udna so pota kemije :ne vem:
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Ne kapiram, ?e doda? aditiv, potem se dejansko proces utekanja podalj?a.
To pa ni dobro.
Razmi?lja? z logiko aditiva, ki si ga uporabljal.
Bond deluje druga?e in pospe?uje proces prilagajanja tornih povr?in. Ob pritisku dveh tornih povr?in pride do kemi?ne reakcije aditiva z zaklju?nim slojem molekul obeh povr?in, povr?ine se bliskovito zmeh?ajo, neravnine se nekoliko prerazporedijo in ponovno utrdijo. Povr?inska trdota jeklenih povr?in se pove?a za cca. 2%. Ko se tako obdelana povr?ina obrabi se ponovi reakcija z aditivom, ki je v olju (nekaj aditiva ostane v olju tudi pred menjavo). Ponavljanje glajenja povr?in se dogaja do max. mo?ne gladkost z aditivom, nato se povr?ine samo vzdr?ujejo. Obraba je v primerajvi s klasi?nim mazanjem bistveno manj?a. Torne povr?ine pa zgledajo kakor, da bi bile dodatno polirane.
Torej nekoliko je druga?na logika delovanja bonda.
Zlatko pa deluje ?e nekoliko druga?e, ker ima poleg kemi?no-reaktivne sestavine ?e kerami?ni polimer.
Kaj tukaj NI jasno, v menjalnik nism ?e NIKOLI ni? nalil (Ok razen olja).
Ne tega, ki nisi nalil v menjalnik, marve? logiko tistega, ki si ga uporabljal v motorju(-ih, ???).
Na vem kako je pri?lo do ponovitve prej?njega odgovora :ne vem:
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Ne kapiram, ?e doda? aditiv, potem se dejansko proces utekanja podalj?a.
To pa ni dobro.
Razmi?lja? z logiko aditiva, ki si ga uporabljal.
Bond deluje druga?e in pospe?uje proces prilagajanja tornih povr?in. Ob pritisku dveh tornih povr?in pride do kemi?ne reakcije aditiva z zaklju?nim slojem molekul obeh povr?in, povr?ine se bliskovito zmeh?ajo, neravnine se nekoliko prerazporedijo in ponovno utrdijo. Povr?inska trdota jeklenih povr?in se pove?a za cca. 2%. Ko se tako obdelana povr?ina obrabi se ponovi reakcija z aditivom, ki je v olju (nekaj aditiva ostane v olju tudi pred menjavo). Ponavljanje glajenja povr?in se dogaja do max. mo?ne gladkost z aditivom, nato se povr?ine samo vzdr?ujejo. Obraba je v primerajvi s klasi?nim mazanjem bistveno manj?a. Torne povr?ine pa zgledajo kakor, da bi bile dodatno polirane.
Torej nekoliko je druga?na logika delovanja bonda.
Zlatko pa deluje ?e nekoliko druga?e, ker ima poleg kemi?no-reaktivne sestavine ?e kerami?ni polimer.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Pa ?e tega nisem nikjer zasledil pri koliko kilometrih priporo?a? aditiv za menjalnik ?
Aditiv, ki ga priporo?am je preventivnega zna?aja. ?im prej tem bolje. ?e najbolje bi bilo v nov menjalnik, ker pomaga k lep?emu vtekanju. Pomaga tudi pozneje, vendar ko ?e menjalnik za?ne zatikati, je ?e malo pozno in stanje zgolj nekoliko izbolj?amo, prepre?imo, oziroma preciznej?e re?eno upo?asnimo napredovanje obrabe.
Moja najnovej?a izku?nja. Imam C5. Pri 170-180.000 km se je menjalnik za?el upirati. Na hladno je te?ko ?lo v 1., v 2. ga tudi ni bila volja zdrsniti takoj. Vodila me je malo tudi tvoja logika, pa ?e tisto o "kova?evi kobili" bi lahko navedli. Na vsakem servisu sem rekel ni ?e ?as, ?e lepo deluje. No potem pa me je zatikanje za?elo motiti in sem ga na servisu na 180.000 dodal. Po skoraj 20.000 km se je stanje izbolj?alo, ni pa ve? tako gladko, kot je bilo prej.
Moj zaklju?ek je da aditivi lahko, ko je obraba nastopila, bla?ijo te?ave, niso pa ?arobna pali?ica, ki bi naredila obrabljeno stvar novo.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Brez zamere, ko tole berem sploh ne morem verjet da sem imel ?e 2 avta ki sta imela preko 200 kkm drugi preko 350 kkm, oba bencinarja in pri OBEH ni bil uporabljen NOBEN aditiv, in oba sta delala-?e delata BP.
Spregledal si ta stavek.
"Ne govorim za vse blagovne znamke vozov, pri nekaterih, bolj?ih, je ta problem zaznaven pozneje."
Ta lahko pojasni tudi tvoje izku?nje.
Torej vpra?anje je, ali bi menjalniki delovali bolj?e po velikem ?tevilu km z, ali brez.
Moj odgovor je, da bodo delovali "z" bolj?e.
V ve?ini slu?ajev menjalniki podnesejo celo ve?je ?t. km kot motorji. Po velikem ?tevilu km pa ne delujejo ve? kakor v najbolj?ih ?asih, po vtekanju. Sploh ni bilo omejeno ?krtanje, ki ka?e na pove?ano obrabo sinhronov, pisal sem o gladkosti delovanja menjalnika.
Pri tem ponovno pridemo do filozofskega vpra?anja, ali aditivi da, ali ne.
Moja izku?nja govori, da so koristni. Tvoja pa o?itno, da ne.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Za tiste, ki imate radi tudi kako orodje, ali napravo za vzdr?evanje konji?kov. V Lidlu je na prodaj elektronski polnilec-vzdr?evalec akumulatorjev za pi?lih 19?.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
To je serijsko in do tega ne pride s ?asoma, v?asih je celo z ve? kilometri celo bolj?e.
Ne govorimo o tem. Ta izbolj?ava "brez" traja nekje do prevo?enih 170.000 km, nato pa pretikanje postane bolj okorno. Ne govorim za vse blagovne znamke vozov, pri nekaterih, bolj?ih, je ta problem zaznaven pozneje. Z aditivom, ki smo ga omenjali pa se izbolj?ava pozna cel ?as. Interval menjave olja pa lahko podvojimo. Torej naredimo nekaj pozitivnega za sebe, svoj "voz" in tudi za okolje.
Pri tem pa je predvsem zanimiva primerjava po enih 200.000 prevo?enih km. Menjalnika z in brez delujeta opazno razli?no. Tisti z je v veliki prednosti.
Ne more pa 007 vplivati na napake v materialu, ki so fatalne za menjalnik npr. razpoka v zobu, ki lahko privede do loma. Gre sicer za zelo redek pojav, se pa dogaja tudi to.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Po nasvetu siriusa sem danes dodal Meta**** GT v menjalnik in res se mehkeje in natan?neje ?alta, bomo videli zjutraj ?e - baje bo -12
To je ?ele prvi vtis. GT (in ostala dru?ina 007) delujejo na nekoliko dalj?i rok dokler ne dose?ejo max u?inka gladkosti. ?e bo? po 100.000 km vzporejal menjalnik "tvoje" in neke "druge", ki se ni spe?ala z 007, bo? videl, da je menjalnik tvoje opazno mehkej?i, pa ?e tistega efekta zatikanja 2. prestve, ki se rado po velikem ?t. km zgodi, ne bo.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Evo spet, pa kaj je to narobe.Takoj, ko zapade sneg me ASF zajebava. Spet grem v levi ovinek pa se na desni strani lu? pri?ge in obratno...
A sem kaj v tehnik zamudil? Kaj pa je to ASF? A ni to ASR?
To naj bi bila avtomatika proti zdrsu pogonskih koles in ni ni? narobe ?e to deluje v ovinku, ali celo naravnost. Pa? pomeni, da posku?a eno od gnanih koles zdrsniti in ga avtomatika zabremza.
Torej mislim, da ni ni? narobe s tvojim ASR.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Zelo enakomerno sem rastel in sem bil ves ?as med najve?jimi v razredu pa tud zdele z dobrimi 190cm nisem nek velikan, da bi moralo to tolk usekat saj bi pol pomenilo, da so vsi dvometra?i napol slepi :ne vem:
Zanimiv je predvsem to, da v familiji nih?e nima dioptrije razen starostnih jaz pa fucki'n -7,5
Tudi, ?e enakomerno zraste? za 30-35 cm je to zelo veliko, a ne YavarYe??. Nekateri organi pa? niso mogli slediti takemu raztezanju in potem fa?e? dioptrijo, ki jo noben v familiji pred tabo ni imel, ali pa nek prednik pred nekaj rodbinskimi koleni.
Tako kot ni mogo?e trditi, da je vsega krivo cepivo, ni mogo?e z gotovostjo re?i, da je za to kriva puberteta, oziroma geni.
Zorej rezultat je neodlo?en.
Gorenjci lahko greste v Celovec na cepljenje. Tam baje ni posledic.
In na koncu, kaj pa ?e je zato kriv galofak? (to bo smeha pri mladini, ki ne ve kaj je to )
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Ne bom trdil, da ni mogo?e ampak, da zdravnik re?e, da je blo prehudo stopnevanje dioptrije, da bi jo lahko pripisal puberteti sploh pa ker sem imel prej 100% vid. Je pa zanimivo, da sem to dioptrijo pridelal v petih letih potem pa se je ustavilo. e gre za pubertetne spremembe potem taka zadeva traja dokler ?lovek raste in to je nekje do 20-ga oz. 21-ga leta.
Mogo?e je glig v tem problem, da si ti zrasel tja do 17 leta in to prehitro. Bil si naspidiran s hormonom rasti, ki povzro?a disproporce v razvoju o?esa.
Se mogo?e motim??? :ne vem: :ne vem:
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Hja... a pa si ziher, da cepivo ne nosi nobenih stranskih u?inkov :ne vem:
....
Pa ?e ena zadeva zakaj sem tako skepti?en in kar sem okusil na lastni ko?i. Kot otrok sem bil cepljen proti eni od tisti otro?kih bolezni in mi je udarilo na o?i tako, da sem po cepljenju v nekaj letih prilezel do dioptrije -7,5. Glede na to, da sem imel pred 10 letom starosti popolnoma normalen vid in da se mi je po cepljenju zelo hitro za?el poslab?evati so se ve?inoma zdravniki strinjali, da gre za stranske posledice cepljenja.
No bom trdil da to ni res, ker se v to popolnoma ni? ne razumem.
A ni mogo?e za dioptrijo kriva puberteta.
Mojemu sinu je ta nadela o?ala, ki jih pred tem ni poznal.
Marsikaj je mogo?e. Nekako mi ni jasno, kako bi neka stvar ciljano po?kodovala samo en organ, druge pa pusti pri miru. :ne vem: :ne vem: :ne vem:
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Jaz pa sem bolj za konstantne stvari, da se ?e na prvi pogled ugotovi kdo je kdo.
Nekoliko me motijo tudi te lepe ritke in jo?ki za mo?kimi osebki. Spominja me na neke vrste feti?izma (navla?enje ?enskih spodnjic ipd.) Pa, da ne bo pomote, zelo rad pogledam tako sliko samostojno, ko pa vidim zgoraj mo?ko "ime" se zdrznem, kot, da sem ugledal travestita, ki na dale? zgleda kot amazonka.
Pa ne dajte se motiti. To je zgolj moj ob?utek in neobvezno mnenje. :ne vem:
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Nekateri pravijo da je svinjska gripa lari fari, produkt farma industrije, ki stremi k mastnim zaslu?kom.
Kaj pa, ?e ni?
Ali se gre zanesti na usodo in re?i mene pa ne bo?
Vsakdan pre?tevamo in dodajamo nove ?rtve, pri tem pa gripa ni niti pribli?no zadela ve?ji del prebivalstva.
Med umrlimi je 30% takih, ki niso imeli kroni?nih bolezni.
Vsak je svoje sre?e kova?. Ali se spla?a reskirati kak?no resnej?o posledico (verjetnos 2:100.000), ali pa se prepustiti sre?i in biti ali ne biti (razmerje 2:100)????
Bomo spomladi ?e vsi skupaj na tem forumu, dru?ini, podjetju?
Torej, jaz sem se cepil. Da ne bo kdo polmislil, da sem bil cepljen zaradi tega pisanja zastonj.
Ne. Pla?al sem.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani