Za vse, ki imajo raje dolga potovanja brez pogostih postankov, je Mazda6e Long Range opremljena z baterijo s kapaciteto 80 kWh, ki omogoča podaljšan doseg do 552 km
Torej 14,4kWh poraba, rad bi videl heroje ki pride pod 20kW v vsakodnevnem ritmu mesto AC za tako žival.....z 20kwh je komajda 400, pa še to se je treba potruditi. Ne vem nismo ravno napredovali v tem
V mestu imaš brez problema 14,4 kWh (in manj), glede na to da je sedan, lahko tudi na primestnih relacijah. Na avtocesti pa hitrost naredi svoje in bo res bližje 20 kWh.
Pa še enkrat - in vedno znova - EV se kupuje glede na tipično dnevno uporabo in ne za tistih par špic letno. Tisti dopust na Hrvaško in dvakrat v Avstrijo (ali Italijo), kolikor se mogoče povprečni Slovenec zapelje preko meje, pa lahko preživi 15-30 minut na hitri polnilnici ob avtocesti.
Za ostalih 95 % prevoženih kilometrov v letu pa bo kapaciteta baterije več kot zadostna.
Čudno, da ne vozite vsi 5.0 V8 mašin, za tiste tri primere v letu, ko bi želeli na magistralki prehiteti 10 vozil v enem šusu ...
Jaz pa nisem pozabil, da te moram pobarati po vtisih z električno Kono. Kako sobivata? 😃
Pred eno uro je etcho napisal:
U bistvu bi moral link poslati avtorju članka. 😊
Mene EVji itak ne zanimajo, pripomba je bolj letela na avtorja, ki je pozabil na dokaj pomemben podatek.
Saj tudi pri drugih testih ne objavljajo (in komentirajo) cene vozila, kar se mi sicer ne zdi prav. Cena je še kako pomemben podatek pri nakupni odločitvi.
@skritikrt Namesto Forda za po Ljubljani si lahko omisliš katerokoli EV. Polniš ga ponoči 00-06 na 6A-16A (3,7 kW do 11 kW), da ti ne bo nič v gospodinjstvu trpelo. Ker so ti vozne lastnosti pomembne, bi verjetno užival v MG4 z zadnjim pogonom. Malo rabljene dobiš že za 15-20 tisoč evrov, odvisno od opreme in baterije.
Ker ti človek, ki si že tri leta lasti EV pove, kakšna je dejanska uporabniška izkušnja?
In ti pove, da si ti le in zgolj teoretik, ko je govora o EV - in to črnogled.
Sem ti že lepo napisal - za tvoj (zelo zelo redek) primer uporabe, kjer se dnevno seliš po par sto kilometrov, mogoče EV še ni najboljša izbira, ampak zato še ne pomeni, da večina drugih uporabnikov/voznikov ne bi povsem lepo shajala z EV.
Pa tudi tega, da ICE znatno več onesnažuje od EV, si nočeš priznati.
Tukaj v tej temi pač vem bistveno več stvari od tebe, imam tudi ogromno prakse. Ko pa bo beseda nanesla na podatkovne centre, boš pa pač v prednosti ti. Ampak v temi o računalništvu, jaz tebi ne solim pameti, čeprav tudi sam veliko vem o njem.
Z vidika uporabnika, ki avto rabi 30 km na dan za na šiht in kak opravek, je uporabniška izkušnja z EV točno taka. Ko mu "zasveti rezerva", ga doma (ali v službi) všteka in, ko se napolni, izšteka. 10 sekud dela in razmišljanja. Pa položnico za elektriko plača, če je nima na trajnik. Pri čemer mu nič ne smrdi doma in na poti, manj onesnažuje itd.
Ta ki se pelje z dizlom ali benzom 20-30 na dan tanka enkrat na mesec, mogoce celo vsak drug mesec.
Ti porabljas energijo pa vsak dan s polnjenjem...
Kake bučke ti vališ? Tudi z EV se pri tej razdalji ne rabi polniti vsak dan. Niti teden. Niti dva tedna. In ko se rabi polniti, gre 10 sekund (za vštekanje in izštekanje kabla).
Energijo pa porabljata obe vozili takrat, ko se vozita.
Še dobro, da vam je @Jest napisal, da se spogleduje z EV-svetom, boste vse skupaj jemali malo bolj resno.
Hmmm, a veš koliko izdelkov je narejenih iz bafte ali s pomočjo nafte. Promet je samo del uporabe nafte.
Da, jaz se zavedam, kaj vse je narejeno iz nafte. Ampak ti izdelki večinoma niso za enkratno uporabo.
In ravno zato je noro trošiti nafto za transport, če obstajajo bistveno bolj učinkovite in okolju prijazne alternative.
Kurjenje dizla, zato da se nekdo vsak dan pelje 20 ali 30 km na šiht in domov, pač ni učinkovito.
Skoraj ves osebni transport lahko v prihodnje predstavlja EV.
Jaz ne nasprotujem uporabi nafte, kot bi nekateri tu radi prikazali. Nasprotujem pa uporabi nafte v transportu. Ker je to eden najmanj učinkovitih načinov rabe, sploh v času, ko so na voljo boljše alternative.
Pa tudi problematika litija bo v prihodnje manjša, saj prihajajo natrijeve baterije - na kaj se boste pa potem obešali? Da se vam je sol v juhi posledično podražila, ker gre vse v baterije?
Samo medklic, ker vidim, da ne slišite, ali pa nočete slišati.
Da, EV ima baterije, katerih sestavni del je tudi litij. Katerega je umazano in zahtevno pridobivati, so pa njegove "zaloge" še ogromne (predvsem v t. i. slanicah).
Ampak za razliko od nafte, ki jo ti skuriš v nekaj minutah ali urah, litij v bateriji EV opravlja svojo nalogo več desetletij. In z njim lahko prevoziš nekaj 100.000 km. Kaj je torej bolj trajnostno?
Boš še vedno trdil, da je CO2 v celotni verigi še vedno v prid ICE v življenjski dobi vozila?
Naj ti zaupam, da tudi v štartu ni, čeprav naftni lobij gaga drugače.
Samo pomisli. Osnovnošolski izziv: ICE motor sestavlja cca. 2.000 komponent - in te proizvaja nekaj 100 podjetij iz celega sveta. Torej, da se sestavi en sam ICE motor, morajo do njega priti vse komponente - veš koliko CO2 to znese?!
Pa za piko na i - tudi ko baterija odsluži v EV, še ni fuč. Gre v reciklažo in se porabi za hranilnike (baterije) za sončne elektrarne ... Torej je litij skoraj neskončno bolj trajnosten od nafte.
Jaz se z EV vozim po vsej Evropi in širše. Tudi čez Črno goro in Albanijo sem šel na grški otok na dopust z EV. In pojdem letos spet, da se razumemo, še dlje. Ne razumem, zakaj bi bila ena Hrvaška problem?
Bil sem v Srbiji in Bolgariji - in edino za jugovzhodno Srbijo lahko rečem, da ima bolj kilavo polnilno infrastrukturo, ampak tudi tam smo vsi z EV vseeno uspeli le-te napolniti in se vrniti domov - poleg mene je enkrat polnil Šved. Ergo? Se (res) ne da potovati z EV?! Na cesti vam ljudje vsak dan dokazujejo obratno.
V Grčiji sem na polnilnici srečal Albanca, ki je šel iz Italije v Turčijo z električnim kombijem! In vas še vedno skrbi pot na dopust v sosednjo državo. Hecno.
Dajte no malo kritično razmišljat, dokažite mi, da ste tega sposobni.
Pomislimo: koliko CO2 ustvari nafta, da pride do vas?
Da jo potegnejo globoko iz tal, gre ogromno energije. Tam, kjer se črpa nafta, nič ne raste, je onesnaženo.
Potem prenesejo na drugo lokacijo, rafinirajo, spet peljejo čez pol sveta, da pristane na črpalki ... Koliko CO2 se tu ustvari?!
Od koder jo vi pretočite v vozilo in nato v delčku sekunde sežgete ... Ter tako dodatno onesnažite okolje. Še s čim hujšim kot CO2, npr. NOx, kar prikladno pozabljate ...
Še enkrat, počasi. Vsak liter nafte je moral priti iz globin zemlje, prepotovati pol sveta, da ste ga v nekaj minutah v svojem ICE-stroju sežgali in z njim hudo onesnažili okolje.
Še kdo misli, da EV-ji niso čistejša tehnologija? Tudi če jih poganja elektrika iz nuklearke, so neštetokrat čistejši, da ne omenjam dejstva, da vedno večjemu številu ljudi elektrika "raste na strehi".
Jah, ne vem, če je res tako. Ker sam funkcioniram po načelu "zdrava kmečka pamet", mi osnovnošolska matematika daje vedeti, da je EV primernejša izbira zame. Pa naredim med 15.000 in 20.000 km letno.
Pri čemer ekonomski vidik zame sploh ni na prvem mestu, temveč občutki v vožnji. Mene navdušujeta hipna odzivnost in pospešek, ki verjetno zapečkarjem ne pomenita kaj dosti.
A v tej temi se v glavnem oglašajo tisti, ki bi radi prevozili z EV 1000 km v enem kosu, čeprav po tem resnično ni nobene potrebe. Za vsakodnevne potrebe povprečnega Slovenca je pa prav vsak EV na našem trgu zadosten.
In oglašajo se tudi tisti, ki EV še v življenju vozili niso, a vedo tako zelo veliko negativnega povedati o njih. In še posebej polnilni infrastrukturi.
Moj predlog: izposodite si katerikoli EV za vikend in se malo zapeljite okoli. Mogoče bo kdo kaj novega ugotovil - pa če bo to pozitivno ali negativno.
Kar verjemite, da "lobiji" delajo v obe smeri. Pri čemer je naftaški lobij daleč največji na planetu ... ker mu to omogočate.
Lobiji, ki zagovarjajo avtomobile z motorji na notranje zgorevanje (ICE), imajo več ekonomskih, političnih in strateških interesov. Glavni razlogi za njihovo vztrajanje pri ICE vozilih so:
1. Gospodarski interesi avtomobilske in naftne industrije
Ogromne investicije v ICE tehnologijo – Avtomobilske korporacije so desetletja vlagale v razvoj in proizvodnjo motorjev z notranjim zgorevanjem. Prehod na elektrifikacijo bi zahteval prestrukturiranje proizvodnje in odpust zaposlenih.
Naftna industrija – Z elektrifikacijo se zmanjšuje povpraševanje po nafti. Naftni giganti, kot so ExxonMobil, Shell in BP, lobirajo proti hitremu prehodu na EV.
Avtomobilska poprodaja in servisi – ICE vozila potrebujejo več servisiranja (olje, filtri, izpušni sistem), kar je ključen vir dohodka za avtosalone in mehanične delavnice.
2. Politični vpliv in regulativa
Zaviranje strožjih emisijskih standardov – Lobiji pritiskajo na vlade, da ne uvajajo prehitrih omejitev za ICE vozila ali da ponujajo izjeme.
Geopolitični interesi – Nafta ostaja ključen vir moči za številne države (Rusija, Savdska Arabija, ZDA). Elektrifikacija zmanjšuje njihovo globalno ekonomsko vlogo.
Subvencije in davčne ugodnosti – Naftni in avtomobilski lobiji si prizadevajo za ohranitev davčnih ugodnosti za gorivo in ICE vozila.
3. Psihološki in kulturni vidiki
Čustvena navezanost na ICE vozila – Mnogi ljubitelji avtomobilov imajo raje zvok, moč in tradicijo motorjev z notranjim zgorevanjem.
Skepticizem do novih tehnologij – Določeni krogi (zlasti konservativni) nasprotujejo hitrim spremembam in želijo ohraniti status quo.
Strah pred izgubo delovnih mest – Prehod na EV lahko ogrozi številna delovna mesta v proizvodnji motorjev, menjalnikov in povezanih komponent.
Nakup avtomobila z motorjem na notranje zgorevanje (ICE – Internal Combustion Engine) danes ni več samoumeven, saj se trendi premikajo v smer elektrifikacije in trajnostne mobilnosti. Med ključnimi razlogi za nenakup ICE vozila spadajo:
1. Okoljski razlogi
Visoke emisije CO₂ – Avtomobili z notranjim zgorevanjem prispevajo k podnebnim spremembam.
Zrak v mestih – Izpusti dušikovih oksidov (NOx) in trdih delcev negativno vplivajo na zdravje prebivalcev.
Naraščajoče okoljske omejitve – Mesta uvajajo nizkoemisijske cone (LEZ), kjer so ICE vozila prepovedana ali obremenjena z dodatnimi stroški.
2. Stroški lastništva
Višji stroški goriva – Električna energija je cenejša na prevožen kilometer kot bencin ali dizel.
Vzdrževanje – ICE avtomobili imajo več gibljivih delov kot električna vozila (EV), kar pomeni večje tveganje za okvare in dražje servise.
Vrednost na trgu rabljenih vozil – Vrednost ICE avtomobilov bo v prihodnosti hitreje padala zaradi manjšega povpraševanja.
3. Regulativa in prihodnje prepovedi
EU regulativa – Po letu 2035 bo v EU prepovedana prodaja novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje.
Davčne olajšave – Električna vozila so pogosto deležna subvencij in davčnih olajšav, medtem ko se obdavčitev ICE vozil zaostruje.
Prepovedi dizelskih vozil – Številne države že omejujejo ali napovedujejo prepoved dizelskih vozil v urbanih območjih.
4. Razvoj električne mobilnosti
Večja ponudba EV – Avtomobilski proizvajalci močno vlagajo v elektrifikacijo, kar pomeni večjo izbiro in konkurenčne cene.
Doseg in infrastruktura – Razvoj hitrih polnilnic in baterijskih tehnologij zmanjšuje težave z dosegom.
5. Vozniška izkušnja
Tišja in bolj gladka vožnja – EV-ji ponujajo več navora, tišje delovanje in boljšo vozno dinamiko.
Brez menjavanja prestav – Električni pogon omogoča enostavno in udobno vožnjo.
Zaradi teh razlogov vedno več ljudi prehaja na električna in druge alternativne pogone ter opušča tradicionalne ICE avtomobile.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
A boš vozil agregat s seboj v Koni? 😈
Povezava za deljenje
Deli na druge strani