?e je luknja premajhna se da podreja, ?e pa je prevelika ima? pa na voljo centrirne obro?ke.
Kar se ti?e varnosti, ni pametno ni? drejat, kar je ?e narejeno fertik. Plati??e in guma sta tvoj edini stik s podlago, ?e to odpove, odpove najmanj pol varnostnih elementov.
On je najbr? uni?il jeklena plati??a. V te ravno ne more? dajat centrirnih obro?kov ali pa drejat tisto tanko plast, ker jo bo? preprosto uni?il.
54,1 mm je dimenzija za BA ?asijo, ?e smo natan?ni. Enako imajo tudi nekatere toyote, tako da preveri tudi tam. Vsak uradni servis pa bi moral imeti to, samo cena je vpra?anje.
Pri Vulcu so prijazni in imajo enote povsod po Sloveniji. Pokli?i tja in ti naj povejo, kateri avti imajo enak premer sredinske luknje. Potem se pa ustrezno financam odlo?i? naprej.
Saj ne da bi se kaj pametnega delal, ampak ena stvar velja ... ?e zare?e? v cementirano ?elezo, si ga s tem tudi takoj uni?il. Lahko si sicer kake pu?e podreja?, da potem dobi? iz njih ustrezne centrirne obro?ke, pa tudi to mora imeti ustrezen konus na eni strani in seveda precizno izdelavo. Ampak pri 23 EUR na komplet centrirnih obro?kov in ustreznih matic za dolo?eno vozilo se to sploh spla?a?
Moje izku?nje so take ... Sprobal sem uniroyal, continetal (za obe gumi ne vem to?no modela), neke cheap matadorke, fuldo in goodyear. Goodyear vozim ?e skoraj tri leta (hydragrip letne, UG7 zimske). Vsaka guma, ki stane malo ve? od povpre?ja, je lahko bolj?a. Ni nujno, da bo bolj?a vseh tistih 15% nabite cene. Vidim, da so dolo?eni ljudje razo?arani nad goodyear gumami. Mogo?e zato, ker vozijo tiste, ki so izdelane v Sloveniji. Hydragrip nudi to, kar obljubljajo. Res je, da jih nisem peljal na poligon, da bi jih testiral do onemoglosti, ampak na na?ih ?krbinastih cestah je oprijem res dober. Prav tako je z UG7. Kar je napisal proizvajalec, dr?i - malce hrupa, dober suh oprijem, na snegu so zakon, v de?ju pa tako kot na suhem.
Spomladi planiram montirat 15'' z GY excellence gumami, za kar spet dvomim, da mi bo ?al.
Kar se ti?e jeba?kih profilov - to ni vse. Raje vidim gumo, ki ima solidne odto?ne kanale, dobra ramena in da po 10.000 prevo?enih km ne ka?ejo nobene deflekcije ali razpokanosti. Res je, da na gume ve?inoma pazim (mogo?e sem jih v vsej karieri enkrat ali dvakrat malo pokuril v kakem kri?i??u). Seveda pa je nekaj na tem, kak?en profil ima guma ... ?e ne drugega, ti je neka guma mogo?e v?e? zaradi tega, ampak ne se prenagliti.
?e kdaj pogledate na kakem parkiri??u druge avte, je dejansko skoraj vseeno, ?e ima? jeba?ke gume ali ne. ?e jih vsaj redno menjava? in skrbi? za njih, si privo??i? gume, ki so ti cenovno ugodne, in tiste znamke, za katero meni?, da bo dobra zate.
Ker pri gumah je namre? ta ?tos ... jaz verjamem, da je neka guma vsako sezono najbolj?a. Ampak to ?e ne pomeni, da je res najbolj?a. V realni situaciji si komplet gum kupi? za recimo 4 leta oz. 50.000 km. Recimo, da je to ?asovno vseeno nekje 4 leta. Letos kupi? zmagovalke, da? 250 EUR za nove gume ... ja kaj pa naslednje leto? Pa ?e tri leta kasneje? A bodo ?e zmeraj zmagovalke? Ne, ti vozi? svoje z vero, da so najbolj?e, medtem ko se vsako leto na testu najde prvih nekaj gum, ki so bolj?e kot tvoja (sode? po testu). Glede na to, da marsikdaj vidi? gume na avtih s trimestno DOT kodo, kar pomeni, da so bile izdelane ?e pred 2000, se lahko po?uti? ?e veliko bolj mirnega, pa tudi ?e vozi? samo dve leti starega goodyeara.
dons sm se pogovarju z 2mi li?arji, kok bi ocenil ?trihanje Miks V, pa je prvi reku 1000, drugi pa da vsaj 800 cekinov, zdej pa se men zdi to od hudi?a drago, ?e pra?u sm, ?e mi misl ?e streho ?triht, pa je en reku, da ?e ?e ne vem se mora use ?trihat dvakat, torej tut streho, pol sm mu reku da je kabrio, pa ?e zmer ne vem ?e jo neb on ?e zmer ?trihu!
Se prav a se tut vam zdi mal velik cekina za tak mejhn vozek?
Si pa posre?en tip. Samo barva, da lahko z njo pobarva? celo karoserijo (to pomeni 2-3 sloje), te stane od 250 EUR naprej. Potem pla?a? ?e za delo - kitanje, priprava, razma??evanje, rezanje, tol?enje, bru?enje, su?enje v komori, pucanje orodja itd. Kje pa je ?e lak in drobnarije, po katere bo? moral skakat, ko bo? avto pripravljal?
Jaz imam kolega avtoli?arja in pri njem bi me barvanje celotnega avta stalo minimalno 200 EUR, v kar je v?teto tudi to, da jaz avto pripravim sam, ga pokitam in vse, on ga samo porine v komoro in ?pricne. Ampak to pomeni, da na koncu pride avto ven iz komore ?e lep?i kot nov. Meni se spla?a v vsakem pogledu.
To je ena taka avtomoto stvar, da ?e nima? prijateljev ali ugodnih mo?nosti v tem poslu, se ti sploh ne spla?a ?esa takega izvajati.
Sicer pa, ne vem, od kdaj se avtoli?arsko delo odmerja v povr?inah (delam vsako leto pri avtoli?arjih) ... A to pomeni, da ti upo?teva tudi konture in podobno? My ass. Tista barva, ki se vr?e stran, ker je prakti?no neuporabna, saj je le za en specifi?en fini?, se tudi obra?una. Delo se obra?una po urah, material po kilah (barve in kiti) in enotah koli?ine (brusni papir itd.). No, ta gospod, s katerim ve?krat sodelujem, dela sicer prete?no za tuje stranke, tako da je mo?no, da ima nek doma?i pocar svoja merila.
zdaj zveni kot, da ti pamet solim ampak, ce kolesa ne blokirajo nekaj je hudo narobe z zavorami, gume nimajo nic pri tem...
sicer pa svaka cast za 125000km s prvimi ploscicami
Sem se ?e zanimal, ?e bi bilo kaj narobe s tem, pa najbr? ni. Tehni?ni je ?el skozi gladko. Z letnimi ni ?anse, da jih blokira?, z zimskimi ni problem. Zdaj je ?e malce premrzlo, da bi naredil rebuild bremz, drugo leto pa gremo na pletene aluminijaste cevi, novo olje ... ?e bo kaj denarja ostalo ?e menjam zadnje peste in se re?im bobnastih zavor. Po eni strani niti ne upam iti do maksimuma z bremzanjem, ker se bojim, da mi bo prej olje zavrelo ali pa cevi potrgalo. Drugo leto gre itak avto na kompletno prenovo podvozja, kozmetika, tuneupa, tako da bo nekaj mesecev trdega dela. ?akam samo, da zima ?imprej mine.
ne mores rec, da ploscice zdrzijo 100.000km in pika...
je odvisno od stila voznje, teze avta, itd itd...
jaz sem jih prvic menjal pri 80.000km
Jaz pa prvi? pri 125.000 km. Ko sem vzel plo??ice dol, so bile za 0,3 mm pod mejo. Poleg stila vo?nje so pomembne tudi gume. Jaz na hydragripkah ne morem blokirati koles, pa ?e se ?e tako trudim. Dokler dr?ijo, dr?ijo. Na vsake pol leta pa jih zmeri?.
Gorivo, ki se me?a z zrakom in to dvoje potem ustvari kompresijo, mora v cilindru v drugem taktu zgoreti. Za kvaliteto gorenja poskrbi gorivo z dolo?eno oktansko vrednostjo. Medtem ko eksplozije v cilindru niso za?elene, ?tevilo oktanov zvi?uje kvaliteto zgorevanja. Ve? oktanov pomeni bolj?e zgorevanje, manj pa slab?e in mo?nost eksplozije.
V primeru, da bi motor tekel na izjemno slabo oktansko vrednost (recimo 80 oktanov), bi nepravilno zgorevanje (eksplozije) zraka in goriva po?kodovalo bate, glavo in cilinder.
100-oktanski bencin se v?ge kasneje kot 95-oktanski, obenem pa je zgorevanje bolj vro?e, s tem pa sprosti ve? energije.
V kolikor motor ne ka?e nobenih posebnih znakov, da mu 95-oktanski bencin ne ustreza - torej te?e normalno, brez nihanja v taktih -, uporaba ve?oktanskega bencina (v tem primeru nad 95) ne izbolj?a lastnosti motorja.
Ve?ina novej?ih motorjev ima ra?unalni?ko vodeni vbrizg goriva, ki to?no odmerja koli?ino bencina in zraka in prepre?uje zatikanje med takti. Tak vbrizg je tovarni?ko nastavljen na dolo?eno oktansko vrednost goriva in ne zazna vi?je gorljivosti vi?jeoktanskega bencina. Naprimer, v cilinder vbrizga enako koli?ino 100-oktanskega bencina kot 95-oktanskega. Ker pa je izkoristek 100-oktanskega bencina ve?ji, je potrebna manj?a koli?ina, vendar ra?unalnik le-te ne more odmeriti, ker zmeraj deluje na principu 95-oktanskega bencina.
Sicer pa, z motorjem po pravem ne bi smelo biti ni? narobe, ?e doliva? 100-oktanski bencin namesto 95.
P.S.: se pa je ?e zgodilo "baje" da so mo?je v modrem pri pregledu avtomobila, ?e "te?ili" za tako imenovano homolomo za oja?evalec in rde? kabil tko da ... KAJ PA VI MENITE O TEM?
Bedarija. Te homologacije raznoraznih stvari bodo privedle kaj kmalu do tega, da nam zakonik dolo?i avto "po na?i meri".
Se ne da ti ne dam prav - res da ima vsak instrument svojo frekvenco in da morjo bit vse poudarjene in enakomerno usklajene ampak bas je pa pri vsem le pika na i!
Jaz ?e vedno vztrajam pri sistemu 2 oja?evalcev!
14 kanalni in en 2 kanalni!
Prvi za tiste tvoje 3-sistemce v vratih in na polici, drugi pa vezan mono za bas!
Sej glasnost ti dajo 3-sistemci, basa pa od njih ne bo? dobo pa ?e so newem kaki! Kve?jemu ni?ji sredni ton! zato sem jih ponavadi na 1 oja?evalcu zmanj?al in jih na wooferju powdaril!
Seveda pa ne smemo pozabit na kvaliteto zvo?nikov!
Avtoradio pa je po mojem mnenju res za ta cenovni razred glavni Pioneer!
S tvojo re?itvijo se tudi jaz strinjam. Vsaj dva oja?evalca, res je.
Tisto glede kanalov, kar sem govoril prej, pa je vsekakor skorajda neizvedljivo, ampak je edina mo?nost, ?e ho?e? najbolj?i izkoristek zvoka - se pravi, vsako ?puro je treba dati na svoj kanal.
Zdaj glede basa je tako ... Bas je lahko dveh vrst ... Pozna? bas kot bas, to?no dolo?ene frekvence basov in kickov. Ima? pa tudi elektronske base, kjer se dejansko sli?i zelo tanek kick, okrog njega pa je ovojnica debelega basa. To je mo? sli?ati pri kaki techno muziki (nisem ravno ekspert za to strujo). Se pravi, zvo?na slika je dvosistemska - udari visok kick, paralelno z njim pa njegov "okvir".
Pri akusti?no snemani glasbi je veliko druga?e, ker sta bas in kick naravna in se ne me?ata. Bobnarski bas je kick, bas pa je bas.
No, skratka, da poenostavim. Samplana (sampli) glasba ima bas + kick, medtem ko nesemplana glasba ima kick in bas lo?ena.
Pri moji nastavitvi mora? upo?tevati tudi to, da mi prtlja?ni prostor slu?i kot woofer. Nizke frekvence donijo v prtlja?niku. ?e ga odprem ali podrem sede?e, zvok ni ve? isti.
Seveda pa se po jakosti to ne more primerjati z wooferjem. Ampak moj okus je tak?en, da mi moj zvok popolnoma ustreza, wooferji pa so mi cenovno povsem dostopni. Da ne bo kdo rekel, da sem siromak in mi wooferji niso v?e?, ker si ga ne morem privo??iti.
David, nizki toni nimajo briljance. Za to ima? visoke tone. Woofer ti da edinole vibracije, sli?i? ga pa zelo malo. Pravzaprav velikokrat sli?i? samo nihanje membrane, ki pa povzro?i ve? vibracij kot pa zvoka. Mene osebno pri wooferjih moti to, da jih zapakirajo v premajhno prostornino, po mo?nosti z 10-pal?nim zvo?nikom. Za nizkotonce je najbolj primeren 15-pal?ni zvo?nik s popolnoma odprtim boksom, tako da lahko zvok zapolni ?e prtlja?nik.
Najbolj reprezentativen primer dobrega zvoka je glasba, ki je posneta akusti?no. V tem primeru je za to najbolj?i rock kateregakoli ?anra. ?e ho?e? dober sound, mora vsak in?trument imeti svojo "?puro", vseeno pa mora? sli?ati ?e celoto. In v kolikor je zvok nedefiniran, je to zame slabo. Jaz sem vajen profesionalnih studijskih slu?alk Sennheiser, kjer se sli?ijo ?e najmanj?i detajli, zato ho?em v avtu prav tako zvo?no razporeditev.
Seveda te s tem no?em odvrniti od nakupa wooferja. Le svetoval bi ti rad, da ?e prej sproba? kake dobre zvo?nike s trdo membrano. Ti zabijajo ko ?us, ?e je EQ v redu.
Aja, poleg tega je pomembno tudi, kak?na je odprtost jakosti zvoka ... Vem, da marsikdo poslu?a glasbo preve? potiho, zato mu zvo?niki ne dihajo in ni basov.
Nedolgo nazaj sem poslu?al enega frajerja z wooferjem. Ko je bil avto zaprt, si sli?al samo base in ropot okvirja tablice. Potem sem isto probal doma v mojem avtu in vse frekvence dose?ejo okolico v enaki meri.
Strinjam se, da je woofer dobra zadeva, ampak glasba ima zgolj dva kanala (levi in desni, se pravi stereo), kjer so vse frekvence pome?ane. ?e bi imel zvo?ni posnetek obliko masteringa po principu "kanal po kanalu", bi rabil za vsak kanal poseben izhod, na katerega bi dal to?no dolo?en zvo?nik. Zato pa obstaja glasbena produkcija, da zvo?ni posnetek priredi skromnemu naboru zvo?nikov.
Tako se dogaja, da woofer povsem enako oja?a frekvenco basa in kicka, kar pa v ?ivo ne zveni enako.
LabiGT, malokdo sli?i 20 hercov. Enkrat smo z merilniki spustili bas kitaro na 35 Hz pa nih?e ni sli?al ni? razen ?udnega grmenja in tresenja.
Jaz se veliko ukvarjam z zvo?no tehniko in sem naredil ?e toliko masteringov, da imam nekaj pojma o tem.
Oja?evalec ne popa?i zvoka, lahko ga pa popa?i predoja?evalec, ?e je signal premo?en. V kolikor je signal do predoja?evalca na -0,1 dB, je to najbolj ugodno za oja?evalec, s katerim signal samo oja?amo in po?ljemo do zvo?nikov.
Vsekakor pa avtoakustika ni samo radio komponenta -> oja?evalec -> zvo?niki in woofer. Sli?i se zanimivo, ampak ?e bi jaz delal na principu oja?itve zvoka, bi med radiem in oja?evalcem dal ?e predoja?evalec, enhancer/limiter in DI. Vse to pa potem pomeni velik kup ?are v avtu.
Po drugi strani pa je pametno izkoristiti nezapolnjen prostor, ki ti ga avto ?e po zasnovi nudi. Tako imam jaz pioneera DEH 3700 na trisistemskih zvo?nikih v vratih in trisistemskih zvo?nikih zadaj v deski za klopjo. Sicer vem, da decibeli niso zavidiljivi, ampak zvo?niki dihajo toliko, kot morajo, prtlja?nik, ki je ve?ino ?asa popolnoma prazen, pa itak slu?i kot velika komora, ki poudari nizke tone.
Problem pri va?kih fantih, ki si v avte dajejo nizkotonce, je to, da o produkciji zvoka nimajo pojma, kajti vse tri osnovne linije zvoka morajo biti v enakomernem soskladju, druga?e dolo?en del zvoka prebija.
Poleg tega sem se v skorajda 10-letni dobi ukvarjanja z glasbo nau?il tudi tega, da vsak zvok deluje frontalno na ?loveka in za?uti? tresljanje kakr?nekoli frekvence v prsih - vse drugo je izven pravega polja. Sicer se sli?i butasto, ampak ?e je nek nizkotonec skorajda ?e pod sli?nim obmo?jem in ti buta v rit, po doma?e povedano, je to samo imidi?.
Sicer ne bi rad nikomur solil pameti ... Vsak ima, kar mu pa?e, ampak preden se odlo?ite za kakr?nekoli modifikacije in predvsem wooferje, dovolite zvo?nikom, da zadihajo v avtu. ?ele potem se je treba odlo?ati naprej. Ni pomembno samo to, kako tol?ejo basi. Moj glasbeni repertoar je preve? dragocena stvar, kar se ti?e kreativnosti in masteringa, da bi ga kvaril z nekimi nenaravnimi vmesniki, kot so wooferji.
hehe.. ampak vsi se vrtite okoli hitrosti. A je kdo slu?ajno primerjal dol?ino prevo?ene poti ?tete po ?tevcu in po GPS-ju? Ker, ?e je tudi tu razlika 10% nas proizvajalci resno za nos vle?ejo.
Na? avto ima prevo?enih okrog 65.000 km, GPS pa ka?e nekje 500-1000 km manj.
Jaz sem svojo testiral z gps-om in najbolj mi "la?e" pri 100 km/h in to tam okrog 10 km/h ve? kot je res. pri 200 km/h pa "la?e" samo ?e 3 km/h ve?. je pa tudi koliko zaupati gps-u? Ima kdo izku?nje s tem, je gps merodajen ali ne ?
Mislim, da je. Mi imamo v avtu Talktrackov GPS in ka?e cca. 3-4 km/h manj. Prav toliko ka?ejo stacionarni radarji in policijski mobilni radar. Preverjeno.
Sploh ne vem, kam naj umestim temo, ampak mislim, da je to najbolj gledan oddelek.
Poleg avta mi je kolega, ki mi ga je prodal, dal ?e lita 14-pal?na aluminijasta plati??a. Imel jih je na mazdi 323 F (1998), zato me kot prvo zanima, ?e dimenzionalno sploh ustrezajo na mojo mazdo 323 S (1995).
Kot drugo pa, kak?ne gume sploh naj kupim. Sicer ne gledam toliko na ceno, a vseeno bi raskiral najve? 40 tiso?akov, s tem da bi po eni strani rad imel nove gume, vendar kvalitetne ... Je bolje kupiti gume, ki so bile vo?ene eno sezono ali nove?
Premi?ljeval sem o 185/50. Sicer si natanko ne morem predstavljati, kako bi to izgledalo na avtu, previsokih gum pa ne bi rad imel. Mi lahko kdo priporo?i znamo in tip ter najidealnej?e dimenzije za 14-pal?na plati??a ?irine 185? Na prvem sre?anju ?astim pivce.
Sem v?eraj vse zrihtal. Kupil sem brezkislinski silikon, ki zdr?i temperature od -50 pa do 180 stopinj. Maso sem stisnil kar okrog roba in je pre?ivel celo no? in celo jutri na vlagi, pa se ?e vedno ni rosilo.
Aja, kondenz pa sem skozi luknjo posu?il s su?ilcem za lase.
Mnja, se pozna, da sem, kar se ti?e avtov, ve? ali manj slaboumen.
Bo?tjan, bom kar ta tvoja navodila upo?teval, a s to izjemo, da lu?i ne bi rad dajal v pe?ico. Bom poskusil raje s su?ilcem ali pa bom z modelarskim no?em zarezal v silikon in ga potem s?istil.
Hum, nisem ravno nek poznavalec avtov (v tem sem mogo?e zdaj ?ele vajenec), ampak kolikor sem sli?al, imajo kie baje Mazdine motorje. Tako da bi mogo?e celo ustrezal kot ulit.
Sicer pa, ?e ne pa?e, se bo pa ?e spasalo tako, kot se bo motor prosil sam.
Pri mazdi 323 S (1995) se mi rosi desni sprednji ?aromet. Kondenz se pojavi ve? ali manj na spodnjem robu. Svetilnost opazno ni manj?a, me pa stvar malce moti. Kak?na ideja, kaj bi bilo smotrno najprej preveriti? Je treba demontirati celoten ?aromet, da bi lahko snel samo steklo, glede na to, da ima steklo dve kovinski sponki na zgornjem delu ?arometa?
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Kar se ti?e varnosti, ni pametno ni? drejat, kar je ?e narejeno fertik. Plati??e in guma sta tvoj edini stik s podlago, ?e to odpove, odpove najmanj pol varnostnih elementov.
On je najbr? uni?il jeklena plati??a. V te ravno ne more? dajat centrirnih obro?kov ali pa drejat tisto tanko plast, ker jo bo? preprosto uni?il.
54,1 mm je dimenzija za BA ?asijo, ?e smo natan?ni. Enako imajo tudi nekatere toyote, tako da preveri tudi tam. Vsak uradni servis pa bi moral imeti to, samo cena je vpra?anje.
Pri Vulcu so prijazni in imajo enote povsod po Sloveniji. Pokli?i tja in ti naj povejo, kateri avti imajo enak premer sredinske luknje. Potem se pa ustrezno financam odlo?i? naprej.
Saj ne da bi se kaj pametnega delal, ampak ena stvar velja ... ?e zare?e? v cementirano ?elezo, si ga s tem tudi takoj uni?il. Lahko si sicer kake pu?e podreja?, da potem dobi? iz njih ustrezne centrirne obro?ke, pa tudi to mora imeti ustrezen konus na eni strani in seveda precizno izdelavo. Ampak pri 23 EUR na komplet centrirnih obro?kov in ustreznih matic za dolo?eno vozilo se to sploh spla?a?
Broken hearts and other mortal wounds ...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani