ne bi se preve? prerekal okoli tega, davno je od tega, ko sem jaz videl zobnike in sinhrone kakega menjalnika. Zato zgolj sklepam. Glede na to, da so sinhroni namenjeni zato da se dve paralelne osi (v?asih tudi tri), na katerih so name??eni zobniki vrtijo z enako hitrostjo in da smo nekdaj omenjali sinhron 1., 2., ....4.,... brzine, sklepam, da je naloga vsakega sinhrona, da z drgnjenjem v nasprotno os vzpostavi sorazmerne obrate pogonskega in prenosnega zobnika in ko ro?ico premikamo v neko brzino, najprej postavimo sinhron v pozicijo da drgne v nasprotno os, ki jo zavrti tako, da zobniki pa?ejo eden v drugega. Lahko, da je (domnevam), da sinhron ne gre, ali gre te?ko v zanj namenjen polo?aj (ko je olje ?e hladno) ter je zaradi tega te?je pretikanje.
Druga situacija je takrat, ko ima sinhron zmanj?an premer in ne ustvari zadostno trenje, pa so si zobniki nekoliko navzkri? in takrat ?krta pri prestavljanju. (Kolikor vem pa obstajajo tudi bolj zapletene re?itve od navadnega sinhronskega obro?ka- mislim pa da Project mx5 nima takih).
Druge razlage, ki bi mi bila logi?na nimam. Dvomim, da je stvar v prestavni ro?ici, vzvodu, ki pomika zobnike, saj so vsi na isti osi, zato je moja razlaga taka, kot je. ?e imamo na forumu kakega strokovnjaka za menjalnike pa naj on pove svoje.
Vem pa tole, da je razlika v delovanju menjalnika, ki je uporabljal 007 dolgo ?asa v primerjavi s tistim, ki ni, o?itna in zaznavna s prosto roko, starej?i je (dlje ?asa ko se je dru?il z bondom) bolje deluje.
Skoraj bi stavil, da je moj predlog re?itve problema Projecta mx5 najbolj?i in najcenej?i. Razstavljanje menjalnika je lahko draga zadeva in ?e vedno ostane kot opcija, ?e cenej?a re?itev ni bila dobra. Samo redkej?e olje bo bolj kratka re?itev. :ne vem: :ne vem:
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
?e bi mel zjahane sinhrone bi mu ?krtalo, ko prestavlja, ali pa metalo ven iz prestave. Druga?e pa tudi jaz mislim da ima? pregosto olje.
Stopnje obrabe sinhronov so razli?ne. Za?ne se z nekoliko te?jim prestavljanjem ponavadi najprej v 2. prestavo, ki je najbolj uporabljana. Nadaljuje se tudi pri drugih brzinah in po?asi pridemo fazo v ko je te?je prestavljanje v skoraj vseh brzinah. Da bi se nadaljevala s ?krtanjem pri prestavljanju in izpadanjem iz prestav. V novej?ih ?asih se te stvari ne dogajajo, saj so materiali dale? bolj?i od nekdanjih "fi?otovih", zato je najverjetneje , da je do tega pri?lo zaradi prevelikega intervala med menjavo olja v menjalniku, ali pa za vo?njo z manj?o koli?ino menjalni?kega olja od predpisane. V takih slu?ajih je ?e predisana gradacija olja ovira za prestavljanje, dokler se olje ne ogreje. Zato sem mu priporo?il redkej?e olje (zadostuje ?e za 10W minusa), vendar to olje ne zadostuje proti-obrabni za??iti menjalnika, ?e posebej, ?e je voznik "oster". In od tod moje priporo?ilo, da uporabi enega od dodatkov iz grupe 007, ki stane 5000 SIT in za najmanj dvakrat pove?a odpornost mazalnega filma.
Mogo?e obstaja tudi kaka druga re?itev, vendar menim, da je moj predlog najcenej?i za Project-a mx5 in tudi naju?inkovitej?i.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Pojav korozije v visokotal?nih ?rpalkah je kompleksnej?i, kot na prvi pogled izgleda. Sploh ni nujno, da je voda vzrok. Nekje sem ?e navedel, da se v dizl gorivu pojavljajo bakterije, ki jim je to gorivo dobra hrana. Pri njegovi razgradnji pa se tvorijo snovi, ki so korozivne in povzro?ajo take napake, kot so zgoraj navedene. Neka firma je ?e priznala, da se ji je dizel skisal pri me?anju z ekodizlom. Ta pojev je intenzivnej?i, ?e se me?ajo goriva, ki se pridobivajo iz razli?nih vrelcev (arabska nafta, severno morsaka itd.) Lahko pa je vzrok za korozijo tudi morska voda, ki sem jo zgoraj omenjal. Za uspe?no korozijo zadostujejo tudi male koli?ine. Lagbitov vtis s primaD govori, da paket aditivov ni popolnoma uspe?en. Ve? dima - slab?e izgorevanje. Moja izku?nja z Megaselom, po te?avah, ki sem jih navedel i temi " Jaz mam problem", so zelo dobre. Izpu?ni sistem (beri filter sajastih delcev) se je "spucal", motor opazno bolj?e deluje.
Do nastale te?ave sem aditiv bolj poredkoma uporabljal (kova?eva kobila je ponavadi bosa), od sedaj pa bo redno na "meniju", ne glede ?agav dizel bom uporabljal, ker pa mi je nastale te?ave povzro?iv lukovićP, se ga bom v bodo?e izogibal, ?e se le da.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Bencinski motorji niso tako ob?utljivi na kakovost goriva, kot dizela?i. Zato ni toliko pomembno kje se tanka. Motorji lahko delujejo nekoliko bolj?e, oziroma nekoliko slab?e, kar ve?ina ?oferjev niti ne opazi. Lahko kje "fa?ete" vodo, ki je v zimskem ?asu lahko nadle?na. ?e huj?e ?e fa?ete morsko vodo, ki se uporablja za balastne vode v tankerjih, ki se prazni vra?ajo na izhodi??e, pred ponovnim polnjenjem z gorivom pa se rezervoarji ne izpraznijo popolnoma. Morska voda je nevarna tako za dizela?e kot za bencince.
Zato so verjetno bolj?e tiste firme, ki imajo v svoji verigi lastne rafinerije in preva?ajo gorivo po kopnu.
Ko sem pred leti razlagal o aditivih za gorivo predstavniku enega od distributerjev (beri trgovcev) goriv, me je gledal s posmehom in mi zatrjeval, da taki aditivi niso v skladu z njihovo prodajno politiko. Vse to kar so pridobili za najnovej?im paketom v dizlu omogo?ajo aditivi 007, s to razliko, da imajo naju?inkovitej?o dodatno mazalno-za??itno proti-obrabno komponento.
Torej kje tankati? Po mojem je bolj?e izbirati tiste bencinske servise, ki dobivajo gorivo iz lastnih rafinerij, ?e posebej, ?e imajo rafinerije novej?ega datuma.
Pred kratkim sem v temi Jaz mam problem navedel, da ima moj Euro4 dizel motor prebavne motnje. Pacal se mu je filter sajastih delcev. S spremembo ?rpalkarja in dodanim 007 je motor prebavne motnje prebolel, brez vsakega dodatnega posega, le dvojno dozo aditiva je dobil. Med tem ?asom je moral »pre?ve?iti« ?e 150 litrov dizla
Tisti, ki imate Euro4 dizela?e bodite pozorni na vsako spremembo delovanja va?ega motorja. ?e je kaka sprememba, obstaja velika verjetnost, da je za njo krivo gorivo.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Jaz imam tut beton na avtu (nekje okol sprednjih koles, mal tut okol karterja, tko da nevem po kakih (gradbi??ih) je prej?n al pa predprej?n lastnik vozu, mogo?e pa so samo ?elel avto mal obte?it, ker bi biv sicer prehiter!
Mogo?e pa je to ostanek protikorozijske za??ite.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Nisem ?e opazil, da bi kdo razmi?ljal v smeri fizikalnih razlik v raztezanju betona in plo?evine.
Ko se beton strdne ga ni mogo?e ve? raztopiti. Ferosan, mogo?e ja, vendar ali res ne po?koduje laka.
Moj predlog je :
segrevati mesto, kjer je beton prilepljen do 80°C in nato segreto mesto ohladiti. Za ogrevanje lahko uporabimo toplozra?no pi?tolo, ali enostavno po?kodovano stran izpostavimo soncu. Za hlajenje pa uporabimo hladno vodo iz vodovada. Postopek ve?krat ponovimo tako, da bo ve?kratno neenakomerno raztezanje plo?evine in betona povzro?ilo odlepljenje betona. Ko je ves beton odstranjen pa po?kodovane povr?ine spoliramo. Postopek je lahko dolgotrajen, vendar pa po mojem najmanj ?kodliv za lak.
Moja ideja je grajena na tem, da je raztezek betona precej manj?i od raztezka plo?evine. Ali bo to delovalo pa lahko ugotovimo le s preizkusom, ki ni? ne stane.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
?e pa ?eli? ?e ve? ponudnikov pojdi na yahoo.com, izberi Advanced Search, v polje i??i vtipkaj: gebrauchte auto, gebrauchtewagen, pri kon?nicah izberi opcijo .at, pritisni iskanje in rezultati so tu
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Sirius, kaj pa ?e zdej dodam ?e Aceton, pa ?e me ?e par ljudi posnemo, pol se Petrolu & Co. precej hitro obeta bankrot!
Za megalene je sigurno da deluje in zelo verjetno, da na podobnem principu, kot sem za aceton navedel ( da mogo?e deluje). Samo, da gre pri Megal. za ?e precej ve?plasno delovanje.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Evo zdej je pa morala - benz se je pocenu, pa ?e mazda ga ?edalje manj na zob daje!
Pri zadnjem merjenju mi je porabla 8.1, pri tem pa sem se 6 krat pelju v Lj in nazaj (kamnk je moja baza), in to prete?no v prometnih konicah, pol ?e nekaj je blo pr?iganja in skor takoj?nga uga?anja (poraba mu?ka), pol smo ?li pa ?e z mojo mafio do Tr?i?a, oz. Ljubelja, pol pa na Bled in do Bohinja, pa jasno nazaj do Kamnika!
Pri teh vo?njah sem avto vsaj kakih 20 kmjev vozil nad 200 oz. blizu polnega gasa, je pa res da sem precej pazil v keri prestavi sem vozil in ga nisem tok pogosto nabijal nad 5.000 rpm!
Sirius, glede na porabo ostalih - prete?no 90KM mazd, se mi zdi da jaz pri moji hranim kak?nih 100 konjev, ostalih kokr jih je ostalo, pa jih futra tvoj Megalene!
Skratka navdu?en nad staro ma?inco, ona mogo?e nad mano malo manj, ampak morala je na nivoju!
Nekaj si na za?etku omenjal neko cukanje. O?itno ga ni ve?. Pri toliko prevo?enih km je red, da se spucajo in podma?ejo injektorju, in Megalene to dela zelo prepri?ljivo, sicer malo traja vendar je nakoncu je uspeh prepri?ljiv. Zaklju?ek, Sirius ima pogosto prav, ?eprav se v?asih tudi zmoti.
Kaj pa poraba olja?
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Poglejte, jaz sem malo razmislil in preizkusil dizel stroju, ki po vrednosti preka?a marsikatero starej?e vozilo na tem forumu (da ne bo kdo kaj zameril). Ta podatek navajam zgolj zato, da ugotovite, kako sem le nekaj reskiral, oziroma sem pri?el do zaklju?ka, da v taki koncentraciji ne bo ?kodil, in ni...Te?ava pa je v tem, da na teh strojih ne morem meriti porabe.
Ko govorimo o ?kodljivosti, oziroma vplivu na plastiko, gumo in barvo, tudi bencin ni prijazen do vseh vrst plastike, barve in gume. Razlika je v tem, da je aceton ?e nekoliko bolj agresiven.
Nabavite ga lahko v vsaki trgovini z barvami in laki. Cena okoli 1000 za liter (domnevam). Jaz sem ga pred leti (8-mimi) kupil za ?i??enje nekih made?ev na pra?no pobarvanih alu- profilih in povem vam da, ?e nisi pazljiv lahko odstrani? tudi barvo.
Od takrat ga imam doma v glavnem za kako ?i??enje. Pakiran je bil in je ?e vedno v plasti?ni fla?i. Torej ni res da razkraja vsako plastiko.
Pri uporabi pa upo?tevajte navodila za nevarne snovi.
Pa ?e ena zanimivost modelarji so ga v?asih uporabljali za izdelavo hitro-veznega lepila. V njem so raztopili celuloid. Tako lepilo se je odli?no obneslo pri lepljenju balze in drugih vrst lesa.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Danes probal aceton tudi v briggs&stratton 5.5KS ma?ini v kombinaciji s Husqvarna "?portno ma?ino" za trate. Namen preizkusa je zgolj, ali ma?ina lepo deluje, ali ni pojavov samov?iga, saj porabo na takem stroju in v pogojih njene uporabe ni mo?no testirati. Nobenih negativbih pojavov nisem opazil, ?eprav sem dal v bencin ve?jo koli?ino od tiste, ki sem jo omenil kot priporo?ljivo.
Tako, junaki, na vas je, da tudi vi preizkusite ....
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Hectopascali oz hPa se uporabljajo v glavnem oz. zgolj v meteorologiji, ker je en hPa enako en milibar in je veliko la?je uporabljati kot mero za zra?ni tlak, ki se sicer ?e na veliko uporablja izraz milibari.
Za vse ostale pritiske pa je bolje primerna uporaba v kiloPascalih kPa, kar pomeni, da je 1bar =100kPa oz. z drugimi besedami pomeni, d polnimo gume z 220 - 290 kPa.
Meni te spremembe ne le?ijo in mi je ?e vedno ljub?i bar, ki ga v?asih zaradi male razlike zame?amo z at (stvar dolgolene navade). Ko sem iskal te mere sem zaradi niskega krvnega tlaka, ki me danes j...(in zna?a 100mmHg, oziroma 13,333kPa, ?e sem preav izra?unal) in ?e na pol sanjam, sem najprej naletel na h, k pa kar pesko?il. :mi pijemoo: :mi pijemoo:
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
da unicim vajino veselje, tehnicno tudi "bar" je narobe, pravilno je Pa (pascal)
Nisem hotel cepidla?iti s tem "poscalom" (Pascalom), ki se sedaj uporablja in se ?e ni tako prijel, saj nam ?e na prvi prisluh deluje kot "?pansko selo", pa niti ni tako kompliciran, saj ko pogledam v koverzijo enot ugotovim da je:
1bar = 100.000 Pa, oziroma 1000 hPa , oziroma 0,1 MPa
Ve?je enote so bolj primerne za uporabo, saj bare pove?amo za 1000 in ?e imamo hPa (za okraj?ave nisem 100%, da so glih take). Kar pomeni, da imamo po tem sistemu pritiske od 1400 do 3000 hPa. Uporablja se tudi izraz MPa megapascal, v tem slu?aju je pritisk, gledano ?tevil?no 10x manj?i od bara, se pravi od 0,14-,30 MPa (okvirne vrednosti pri raznih avtomobilih).
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Ker sem se od za?etka dr?al navodil, mi je originalne Bridgestonke pojedlo pri 8000 KM (robove), zdaj pumpam spredaj 2.7 in zadaj 2.4 -205/55/16 in je
In to je ....koliko + pritiska???
Domnevam da 0,5-0,6 ve? kot je predpisano... in ta podatek je bolj va?en za foruma?e od sukpne vrednosti, ker je ta odvisna tudi od vrste gum in ostalih pogojev...
Kolikor sem Bossa razumel je namen te teme dognati koliko je potrebno pribli?no pove?ati pritisk v gumah, da ne pride do neenakomerne obrabe.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Sicer pa moj kolega pravi, da ?e ga ti??i do podna, pol loh glih po omejitvah voz!
Povej ti kolegu, da so pri?li na trg neki novi "pol?i" na 4 kolesihih, ki ne grejo ve? kot 45km/h in porabijo pol manj kot SDI, ?e mu ?e hitrost ni problem....
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani