Pa mimgrede ti še PCT preverijo... glih tolk, da se ne pozab.
Tega ni več, to je zgodovina.
Kovidirajo samo še v nekaterih ustanovah... in kar je zanimivo da ima vsak DSO svojo politiko.
Pred eno uro je TiEn napisal:
Grem z dela domov, ni blo 500m slišim, da se mi hitro policija približuje. Pogledam v vzvratno ogledalo vidim policaje ki preganjajo Italijana v nekem znižanem spimpanem peđoju 206. Hitro pristavim in se umaknem skrajno desno oni pa komaj mimo kolkr je dalo v slep ovinek, da so obem gume cvilile (bog ne daj da bi se kdo pripeljal nasproti) naredim 2 kilometra so ga imeli ustavljenega pri strani. En policaj je krilil z rokami drugi je imel vperjeno pištolo v voznika 😅. Kot v filmih.
Na srečo smo vsi celi
A to je bilo v občini Nova Gorica?
Na radio Robin so danes trobili kako so ustavljali ene ki so organizirali dirke v bližini.
Odvisno kje in kako si vozil ter po kakšnih podlagah, ipd...
Vsi te in ostali dejavniki so pokazatelj ohranjenosti in obrabljenosti, hkrati pa se z leti izgublja čvrstost in oprijemljivost pnevmatike, poveča se poraba goriva, ipd...
Jaz jih vsake zvozim do konca in ko čutim da ni več pravega efekta uporabim za prikolico ali druga vozila in pripomočke ali pa jih preprosto zavržem
Si videl kaj se je zgodilo v USA z električnim peciklom?
Nekaj moraš vedeti : jaz z razliko od tebe in večine ne bom lačen če bo vojna ker je nutrij ogromno.
Evo ti prijeten recept :
Živjo,
to sva jaz in moj prijatelj Sebastjan našla v Matičkovi knjigi.
Bilo je okusno in nepozabno doživetje ob reki Krki ko sva s kanujem plula, ujela nutrijo in naredila omenjeni recept.
Prijetno branje in dober tek!
Mlada nutrija v paprikašu
Bohdaj čitalec! Stavim, da te je naslov tegale zapisa začudil, češ, pa kateri norec vendar konzumira nutrije? Ali celo, kaj za vraga je nutrija? Zato nekaj uvodnih stavkov povzemam iz krasne Matičkove knjige Divjačina:
Nutrija (Myocastor coypu) je južnoameriški rastlinojedi glodalec, ki je marsikje po Evropi ušel iz kožuhovinarskih farm in se divje naselil tudi v nekaterih naših rekah. Zaradi neavtohtonega izvora in škode, ki jo povzroča, zanj ni lovne dobe in ga je mogoče upleniti v vsakem letnem času. Ima izredno okusno meso. Zakaj nebi tega izkoristili tudi v kulinariki? (M. Erzar, Divjačina, LZS 2005, str. 165)
Brlogarjev dober lovski tovariš in (dobesedno) vsejedi gurman fotra občasno gosti pri lovu na to invazivno bobrovko na divjem predelu barjanske Ljubljanice. On je bil tudi prvi, pri katerem je fotr brlogar poskusil nekatero manj pogosto uporabljano divjačino, poleg nutrije na primer še meso jazbeca in mladih lisičjih stegen v, treba je priznat, izvrstnem golažu.
Pred nekaj tedni je bil fotr ponovno v gosteh. Tokrat nista pešačila temveč sta se v čudovitem, toplem, poznopoletnem popoldnevu podala na nekajkilometrsko veslanje po strugi mirne reke, obdane z gostim drevjem in trnastim grmovjem.
Preveslala sta nekaj kilometrov nizvodno, vendar se jima je edina, precej velika nutrija potopila še preden se je lahko Brlogar odločil za strel. Malce razočarana sta se odpravila nazaj proti izhodišču in že v mraku priveslala na mesto, kjer sta spustila čoln v vodo. Takrat pa sta malo višje med rastlinjem zagledala plavati manjšo nutrijo in Brlogar ni izpustil priložnosti.
Ko se je zvečer vrnil domov se ni pred Brlogarico nič kaj bahal z uspehom, temveč je čisto potihem pretihotapil očiščeno in odrto nutrijo v zamrzovalnik, kjer je čakala na primeren trenutek, da bo zasijala kot zvezda recepta v brlogu improkuharije.
Ta trenutek je nastopil danes. Te dni namreč mati in najmlajša, dva dni stara družinska članica okrevata v porodnišnici. Fotr in novopečena starejša sestrica pa sta gospodarja brloga
PRIPRAVA:
Zjutraj pred službo (in vrtcem) je vzel fotr nutrijo iz zamrzovalnika, da se je odtalila. Ko sta se pozno popoldan vrnila domov, pa se je lotil priprave.
Razkosano nutrijo je v skledi na hitro zmariniral. S stiskalcem česna je na meso stisnil tri stroke česna in štiri manjše glavice šalotke. Dodal je še grobo sol, v možnarju strta koriandrova in poprova semena, mleto sladko papriko, muškatni orešček, origano, dobro obrizgal z oljčnim oljem in sokom cele limone ter dobro premešal
V veliki ponvi je segrel nekaj žlic oljčnega olja in na njem z vseh strani prepražil kose mariniranega mesa.
Ko je bilo meso z vseh strani dobro popraženo, je v ponev vmešal tri na drobno narezane čebule.
Pražil je nekaj minut, da je čebula posteklenela, potem pa začinil s cca dvema žlicama mlete paprike, premešal, pokril s pokrovko in dušil na zmernem ognju.
V blender je stresel konzervo pelatov, tri stroke česna, par vejic peteršilja in drobnjaka, narezano manjšo bučko in vse skupaj zmiksal v nekakšen tekoč pire.
Odkril je pokrovko, meso zalil z dobrim decilitrom cvička in pokuhal, da je povrel. Potem je zlil v ponev pelatni pire iz mešalnika in še kozarec vode. Dodal je še žlico baziličnega pesta, dosolil, popral, premešal in pokril nazaj brbotat za nadaljne tričetrt ure.
Paprikaš bi lahko postregel ob pire kropirju ali polenti, vendar se je tokrat, na izrecno željo simpatične male sogurmanke, odločil za testenine.
Kaj dejati za konec... Mati bo besna, ko bo prebrala tale zapis, ampak paprikaš je bil izvrsten in očka lovec-kuhar je znova požel aplavz odobravanja
In zna se zadeva spreobrniti in pripeljati do tega da bomo imeli trg kot smo ga poznali pred osamosvojitvijo ter da se bomo prisiljeni zopet stiskati in početi s Twingoti in malčki kot smo to v Fičakih.
KlemenKlemen je pred 20 leti s plato Trnow Stajl lepo vse napovedal.
Klasiki bomo preživeli, razvajenci pa bodo pocrkali.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Ja zanimivo da poševnookih ne ustavljajo, samo športnike in švabsko sveto trojico.
206ka pa je od nekdaj zanimiva tudi za vlomilce
Povezava za deljenje
Deli na druge strani