Glej, ?e na 13 let starem Hyundaiu zdr?i 300.000km pa ?e kr laufa bp pol res ne vidim razloga, da na Mazdi ne bi vsaj toliko al pa ?e ve?. Avto pri 300kkm pa tako la tako ni ve? skor ni? vreden.
objavljeno v financah - o?itno so za?eli organizirano izvr?evati pritisk na javno mnenje - nekaj se kuha in pripravljajo teren. Lahko da je to zaradi stra?no negativnega mnenja glede sat.cestninjenja, ki ga evropa posku?a uturiti skozi stranska vrata. Nadzorovanje dr?avljanov je pa? preve? mamljivo, da bi oblast to spustila iz rok.
74% manj mrtvih in milijarde evrov prihranka v dr?avni blagajni
, 05.10.09 10:06:46 · (komentarjev: 32)
avtor: Cerov?ek Ivan
Tuje in?titucije kakor doma?e (Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu R. Slovenije) izkazujejo, da sta najpogostej?a povzro?itelja cestno prometnih nezgod s smrtnimi izidi:
hitrost 42 %
alkohol 32 %
SKUPAJ 74 %
Ker pa, topogledno, hitrost in alkohol delujeta z »roko v roki« moremo re?i, da je njun skupni imenovalec »krepak« 74 %, kar se odra?a predvsem v hitrosti vo?nje. Iz tega sledi, da bi, ?e bi uspeli krotiti »hitrostne junake«, bilo za 74 % manj cestno prometnih nezgod, s tem pa posledi?no tudi manj mrtvih, invalidov ter milijarde evrov prihranjenih v dr?avni blagajni.
Prednje sloni na globalnih ?tudijah in jo je mo?i udejanjiti z uvedbo Elektronskega Nadzora Hitrosti Vo?nje v Cestnem Prometu (ENHVCP), katere osnova je Satelitsko navigacijski sistem GPS oz. GALILEO.
Bistvo sistema ENHVCP je, da vsakega voznika motornega vozila na podro?ju cestno hitrostne ?ip mre?e, ?im prekora?i najve?jo dovoljeno hitrost vo?nje, z zvo?nim signalom (pisk) opozori voznika, da vozi prehitro, ter da mora zmanj?ati hitrost vo?nje na dopustno v npr. petih sekundah. ?e tega ne stori, dobi voznik mo?nej?i zvo?ni signal (pisk), kar pomeni, da je nastopil pri?etek od?tevanja kredita s kreditne kartice za prekora?itev dovoljene hitrosti vo?nje. ?im pa voznik zmanj?a hitrost vo?nje na dovoljeno, od?tevanje s kreditne kartice preneha (pogonski motor deluje le. ?e je vstavljena kreditna kartica za prekora?itve hitrosti vo?nje). Da se bo voznik dr?al reda ENHVCP, dokazuje naslednje dejstvo: Ko npr. vozimo po avtocesti in nam naproti voze?i avto »pome?ikne« z lu?mi, takoj zmanj?amo hitrost vo?nje mene?, da je pred nami radarska kontrola hitrosti vo?nje. Ko pa smo mimo te zasede, pa zopet pritisnemo na plin. To dokazuje, da je takoj?nje sankcioniranje u?inkovito.
Kaj novega nudi ENHVCP?
Vsi udele?enci v cestnem prometu so dele?ni 74 % ve?je varnosti
Za 74 % se bo zmanj?alo ?t. mrtvih in invalidov
Voznik se bo vozil bolj spro??eno (saj bo vso pot lahko vozil na zgornji meji dovoljene hitrosti brez pozornosti na omejitve hitrosti vo?nje ter primerjanje le-te s tahometrom)
Spri?o opremljenosti vozila je le-tega mo?no izlo?iti iz prometa zaradi zmanj?ane psihofizi?ne sposobnosti voznika (utrujenost, alkohol, mamila)
Za?asna lokalna daljinska omejitev hitrosti vo?nje (poledica, sneg, veter, delo na cesti)
Prepre?i ali vsaj zmanj?a nalet med vo?njo
Policijski nadzori hitrosti vo?nje (radarji, kamere, vozila, policisti - kar ni poceni), niso potrebni, saj bo morebitni prekr?ek takoj kaznovan s kreditne kartice, voznik pa je o tem sprotno seznanjen.
Slaba stran sistema ENHVCP je le za »hitrostne junake«, ker ne morejo divjati po cesti. Namre? vozilo, ki sekven?no prehitro pelje dalj ?asa, kot je dolo?eno z algoritmom, bo mogel nadaljevati vo?njo le s hitrostjo do npr. 50 km/h do prvega in?pektorja, ki je poobla??en za tozadevno deblokado hitrosti vo?nje.
Kratek finan?ni vidik za leto 2006 v R. Sloveniji
Gospodarska ?koda (stro?ki dr?ave) za cestno prometne
nezgode s smrtnimi izidi (272 x 4 = 1.088 milijonov evrov)
Zmanj?anje stro?ka za cestno prometne nezgode
s smrtnimi izidi z uvedo ENHVCP (188 x 0,74 = 805 milijonov evrov)
Investicija infrastrukture in opreme za 800.000 motornih vozil v RS (ocena Iskra Lj., 200 milijonov evrov)
Amortizacija investicije (200/805 x 12 = 3 mesece)
OPOMBA: 272 - ?tevilo mrtvih v cestno prometnih nezgodah s smrtnimi izidi v letu 2005 (podatki iz biltena policije R. Slovenije); 0,74 - Faktor glavnih povzro?iteljev cestno prometnih nezgod s smrtnimi izidi (iz ?tudij Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu R. Slovenije); 4 4 mio EURov je stro?ek dr?ave za vsakega umrlega v cestno prometni nezgodi v EU (po poro?ilu evropskega komisarja za promet - g. Barrot).
P.S. Zadevna tematika pesti ves razviti svet, ENHVCP pa jo re?i in sprosti na tiso?e delovnih mest
Ker pa? ob takem manipuliranju s ?tevilkami nisem mogel biti tiho sem jim v komentar napisal naslednje
Tale ?lanek je ena najve?jih manipulacij zadnjega ?asa in avtorja bi moralo biti po?teno sram saj o?itno ne zna ne brati policijske statistike niti s prometno varnostno problematiko ni seznanjen. ?alostno res, da nato ?e zadevo tako populisti?no napi?e, da sem skoraj mislil, da je avtor tega skropucala sam mag prometne varnosti g. Bojan ?lender.
Pa da ne bom samo govoril v prazno ?e nekaj argumentov, ki si jih lahko preveri v statisti?nih poro?ilih na www.policija.si
Ker avtor o?itno sploh ne ve, da policija to naredi vsako leto je vzel neke podatke iz daljnega leta 2005 namesto recimo lanskih. Ok pa pustmo to pa vzamemo statistiko policije za to leto.
Pa vzemimo najprej te nesre?ne procente, ki jih je avtor kar lepo se?tel med seboj. O?itno ne ve, da obstajajo v statistikah primarni vzroki in sekundarni vzroki. Hitrost je primarni vzrok in lahko nastopa kot samostojna statisti?na postavka po drug strani je pa alkohol sekundarn i vzrok in vedno nastopa v povezavi z nekim primarnim vzrokom. Se pravi, da ?e nekdo pijan zleti s ceste ga zapi?ejo kot neprilagojena hitrost in isto?asno ?e vo?nja pod vplivom alkohola.
?e bi bila statistika pravilno vodena in da bi vo?njo pod vplivom alkohola smatrali kot primarni vzrok za nesre?o (kar v bistvu tudi je) bi se vsem ostalim vzrokom procent zmanj?al za to?no teh 34% alkoholizirancev. Vsak, ki vsaj malo razume osnove statistike in matematike bo hitro znal izra?unat, da trezni vozniki zaradi hitrosti naredijo "le" ?e cca 28% nesre?.
Pa ?e od teh 28% izredno velik dele? odpade na neprilagojeno hitrost, ki je v ve?ini primerov pod omejitvami, ki veljajo za dolo?eno cesto. Predvsem pa to velja za mo?no alkoholizirane (po statistiki je povpre?na stopnja alkohola 1,6 promila v krvi pri povzro?iteljih smrtnih nesre?) saj le ti zaradi pijanosti ne zvozijo ceste in ovinkov ?e pri bistveno manj?i hitrosti od omejitev - se pravi, da jih satelitski nadzor sploh ne bi zaznal za kr?itelje.
No ampak vseeno vzemimo 28% in jih primerjajmo z avtorjevo manipulacijo s 74% in se lahko samo nasmehnemo kak?no zavajanje si je privo??il in poleg tega ?e spisal PR ?lanek za vse, ki bodo na ra?un tega spet mastno zaslu?ili in vspostavili bigbrother nadzor.
Pa ?e beseda dve o 4,4m? kolikor stane ena ?rtev v prometu. To je la? najvi?jega nivoja, ki jo lansirajo to?no te institucije, ki bi rade uvedle nadzor v stilu velikega brata. Lahko bi napisali katerokoli cifro, zakaj pa niso raje 40m? ali pa 400m? za ?rtev saj nih?e tega ne more to?no oceniti. Ameri?ani so ocenili smrt v prometu s cca 1m$ - se pravi, da po tej logiki je ameri?an 6x manj vreden od evropejca ?!?!?!
?e pa vzamemo recimo povpre?no slo bruto pla?o 1.400 v celi 40 letni delovni dobi se na osebo obrne 670.000? in ker vse ?rtve ne umrejo pri za?etku nastopa delovnega razmerja lahko ta znesek prepolovimo.
?e vzamemo avtorjev morbidni izra?un je znesek potemtakem "le" okrog 25m? kar z drugimi besedami pomeni, da se investicija z vsemi stro?ki zaradi dalj?ega obdobja financiranja (krediti in obresti) povrne komaj v 10 letih in ne v treh mesecih kot je zmanipuliral ?tevilke g. Cerov?ek.Za prihodnje bi avtorja resno prosil, da naj si za izdelavo takih ?lankov vzame ve? kot le pol ure ?asa ?e posebej ko pi?e o stvareh, ki hvalijo poseg v temeljne ?lovekove pravice kot je ecimo pravica do zasebnosti.
ok... teoretiki... katere so tiste lastnosti, ki so sedaj po 5 letih slab?e ?
a mi bo v mokrem drselo ?
a mi v snegu ne bo oprijema ?
a bodo v suhem drsele ?
Teoretiki ... hmm a lastne izku?nje pa raznorazni testi pa ni? ne povejo. Sej se lohka zmenmo pa naredimo eno skupinsko testiranje na kak?nem bolj gladkem asfaltu, pa da vidimo akko se zadeve obna?ajo. ?e par metrov razlike lahko pomeni, da bo avto cel ali pa razbit.
Sicer pa je v zadnjem Autobildu zanimiva primerjava celoletnih gum v primerjavi s povpre?no letno in povpre?no zimsko pnevmatiko pol pa ra?unaj ?e s tem, da ?e po 15.000 prevo?enih km zimska pnevmatike izgubi polovico svojih lastnosti glede na novo (bom probal poiskati ta test, da bo? idel primerjavo)
In najve?ji problem bo tako mokra kot zasne?ena podlaga.
Zna bit, ker z "novimi" se ni dalo niti naroavnost peljat po suhem.
Nove celoletne Savine so se na zadnjem testu izredno dobro odrezale v snegu, ?al pa tako kot vse druge celoletne niso dobre na suhem in mokrem cesti??u
jaz bi rajs vozu z letnimi pa verige kot pa 3304 zimske
Definitivno, te gume so zani? pa ne zaradi globine profila ampak zaradi tega ker se s starostjo mo?no poslab?ajo vozne lastnosti zaradi staranja materiala. ?e po treh letih je kriza kaj ?ele po petih
Kaalman a ni ?koda avta pa ?e ?esa drugega, da bi zaradi gum naredil ?talo. Jebat ga avto je stro?ek tako ali druga?e pa ?e nima? nuje se vozit po snegu bi jaz tud vzel letne saj se bodo v nesne?enih dneh bolje izkazale kot tipi?no zimske.
Sicer ne vem kako je to?no zakonsko ampak sem nekje prebral, da naj bi bilo neko zakonsko dolo?ilo, da te lahko policaj kaznuje, ?e ima? na kolesih ve? kot 5let stare zimske gume. Ampak klele nastane nek paradoks saj naj bi se pravilno skladi??ene gume tudi z dve leti starim dotom smatrale kot nove tako, da pol taka zadeva odpade.
Je pa tako, da imajo vse gume za??itno plast, ki skladi??enim gumam prepre?uje staranja in dokler jih ne namestimo na avto se starajo bistveno po?asneje kot pa ?e so v minimalni uporabi.
Jah ne razumete ?ustvene navezanosti no, ona ga je tud ziher 4x na mesec prala....a ne Boss...
hehe ?ustvena navezanost hehe na pleh? Ma ne vem no, ?e je ?elja, da se usede ?lovk v ?ist avto povezana z ?ustven navezanostjo pol se bom pa kr z mojo mazdo poro?u
Pustimo 2.2 CD motor ob strani, ker ?e je tako kot navaja? ti (direktni) vbrizg v filter sistem podoben citroenovemu FAP-u. Citroen in Ford sodelujeta pri dizel motorjih. Ford im Mazda pa sta v kapitalskem sorodstvu in verjetno, da je 2.2 CD zelo podoben citroenovemu, ki se v raznih variantah pojavlja v raznih avtomobiluh.
DPF je nizko temperaturni filter (400-500°C), ki zgoreva saje z ostankom nafte v izpu?nih plinih. V procesu regeneracije ra?unalnik skozi injektorje vbrizgava ve?jo koli?ino nafte od potrebne, z namenom da vi?ek zgori v DPF in pokuri saje. V DPF se ne more nabirati nafta, saj je tam previsoka temperatura, da se ne bi v?gala in prepri?an sem, da ni povratnega voda v karter, ker ni logike za to.
Ti ima? ?e drugo generacijo DPF z veliko manj problemi od prej?nje.
Zakaj tak sistem, ker naj ne bi potreboval vzdr?evanja in posebnega aditiva, ki ni po ceni. Pet litrov (za cca. 100.000 km stane 130 ?)
Tudi jaz nekatere stvari ne poznam popolnoma, vendar pa do nekaterih zaklju?kov pridem po "kalkulacijah".
O DPF filtru pa sem bral v nekaterih strokovnih revijah.
FAP prej?nje generacije poznam dobro, ker sem ga rastavljal in ?istil.
V vseh dizlih nafta hitro po?rni. Z zlatkotom pa po 10.000 km neznatno potemni. Osebo sem preizkusil na C5 s 140.000 prevo?enimi km. Ta aditiv zaznavno izbolj?a tesnjenje med bati in cilindri zaradi delovanja sestavin in visoko viskozne osnove, ki se zadr?uje na mazalnih povr?inah. In prav ta lastnost bi morala ugodno vplivati na te?ave z DPF.
Osnovna napaka pri DPF bi lahko bila programska. Preveliko dozirnje nafte za regeneracijo in zato vi?ek na stenah cilindrov, ki se prebije v karter. Druge poti nafte v olje po mojem ni, razen, morebiti na visokotla?ni ?rpalki, ?e ima oljno mazanje.
Tole me je v?eraj pred spanjem tolk zdrmalo, da sem se zjutraj zbudil z mislijo v glavi, da ?e je tako kot ti pravi? verjetno ne gre za vbrizg ve?je koli?ine nafte tekom sesalnega cikla ampak kve?emu, da injektorji vbrizgnejo nafto v izpu?nem ciklu... edino to bi bilo logi?no.
Vseeno pa nisi spodbil tistih mojih ?tirih to?k:
1.) Zakaj pri enih se zelo dviguje nivo pri drugih pa skoraj ne? Pri tvoji teoriji bi se moralo pri vseh enako glede na enako koli?ino prevo?enih km.
2.) Olje v karterju motorjev z DPF je kljub takoj?nji uporabi zlatkota (moj primer) bilo ?e zelo umazano po par deset kilometrih. Ne po desettiso? ampak po nekaj deset kilometrih (vmes se je izvajala regeneracija). Tako hitro nafta ne more umazati olja, edino ?e je bila prej v filtru. :ne vem:
3.) ?e nafta tako z lahkoto zdrsne mimo obro?kov mi ni jasno zakaj se to ne dogaja pri normalnem ciklu delovanja. ?e velja moja teorija o vbrizgu v izpu?nem delu cikla mi je pa vseeno zelo ?udno, da tolk nafte "zdrsne" mimo sploh pa ker v izpu?nem delu cikla ni pritiska tako kot v delu takta, ko pride do v?iga nafte.
?e na dveh servisih so mi zagotovili, da ima novi motor 2.2 napram stremu 2.0 razliko pri vbrizgu v filter saj naj bi novi imel tri ?obe stari pa le eno in s tem naj bi v kraj?em ?asu izvedli ?i??enje s se?igom saj.
Zdaj ne vem ve? al sem jaz neumen, al uradni serviserji nimajo pojma kako DPF deluje al je pa to ena od skrivnosti, ki tudi mazdinim in?inirjem ni ?isto jasna.
?e kdo najde shemo al pa princip delovanja DPF-ja v Mazdi dobi od mene pija?o in sendvi? po ?elji
verjetno... zagovarjam teorijo, da je koli?ina saj odisna od koli?ine porabljenega goriva je pa res, da se najve? svinja pri mo?nem pospe?evanju in obratih preko 3-4k obratov. sam kolk jerealno take vo?nje. Mislim, da relativno malo tako, da je spet vse odvisno od porabe :ne vem:
Ja Boss, tudi teorija da ?e ima? ve? mestnih vo?enj, da se prej filter zaba?e mi ni ?isto logi?no. Po 100km mestne vo?nje ali 100km AC se bo recimo regeneracija isto spro?ila. Bistvo je, da pa? takrat tolk ?asa vozi?, da saje zgorijo..
Saj glih to... poraba po mestu (?e ni velik stanja v zastojih) in poraba pri 140km/h je zelo podobna... okrog 7l/100km in mislim, da je to tisti dokaz da se na pribli?no enako razdaljo vklopi regeneracijo. ?e bi za primerjavo vzeli relacijsko vo?njo pri 90-100km/h pa sem prepri?an, da naredi? za tolik?en faktor ve? km od regeneracije do regeneracije za kolik?ni faktor je manj?a poraba.
Sirius, klele se pa ne bi ?ist strinjal s tabo, da te?e nafta pri batnih obro?kih v karter in tudi pri Mazdi ne deluje DPF po tem principu, da bi nafta tekla skozi motor predno bi pri?la v filter kjer naj bi zgorela.
Mazda mislim, da ima vbrizg goriva direktno v filter in ga tam skuri. Pri novem 2.2 CD je vbrizg na treh mestih, kar pomaga pri hitrej?i regeneraciji.
No in tu nastane problem saj, ?e regeneracijo prekinemo (ugasnemo motor) se zaradi varnosti (brez zraka se gorenje itak samo ustavi) se?ig saj ustavi. Vi?ek neizgorelega goriva se nabere na dnu filtra in zaradi situacij ve?kratkih kratkih vo?enj in prekinitev regeneracije lahko nabere v fitru kar precej goriva. Tukaj je narejen povratni vod, ki to gorivo (ki je mimogrede kar umazano od saj) spelje preko povrratnega voda v edino posodo, kamor na?eloma ni panike, ?e pride mo?no segreto in relativno umazano - ta "posoda" je pa? karter.
Ker nikjer nisem na?el to?ne razlage za Mazdin DPF (drugi proizvajalci imajo druga?ne sisteme - sploh Francozi ) nekako logi?no sklepam kako naj bi zgledal princip delovanja in nekako sem to sklepal po naslednjih dejstvih:
1. Dvigovanje nivoja olja v karterju se dogaja pri nekateri uporabnikih zelo ob?utno pri drugih uporabnikih pa tega pojava skoraj ni opaziti. ?e bi veljala Siriusova teorija bi se ta dvig dogajal pri vseh uporabnikih enako ali vsaj pribli?no enako.
2. Olje v karterju je zelo hitro umazano (tudi po menjavi - par deset km !!!!).
3. Glede na vspostavljanje visoke kompresije za delovanje dieselskega motorja bi skoraj te?ko verjel, da bi lahko taka koli?ina goriva zdrsnila mimo obro?kov v karter, sploh pa da bi zraven potegnilo skozi tudi toliko saj.
Ko je filter poln, je pa? poln. That's about it. Tiste teorije, da ga goni? vsake toliko in spusa? filter mislim da ne dr?ijo...
To?no tko... s fullgasom ?ist ni? ne puca?, ker puca se filter s se?iganjem saj - vsaj pri Mazdi je tko in to bi bil verjetno 4. razlog zakaj zagovarjam tak princip delovanja
Joj tale je pa odpiljena v glavo. Ta avto je zvit ?ist cel tako, da razen parih delov je vse za stran. Tole ni za popravljat, ker bo cena klepanja zrastla v nebo, da cene rezervnih delov sploh ne ?tejem. Nih?e pri zdravi pameti ne vzame tega za popravljat ampak le za rezervne dele. Ampak po tele ceni
?e so humoristi na svetu.... no sicer se ji bo pa po kakem mesecu posvetilo, da bo 500? ?e zelo po?tena cena.
Aaam.... 8 tankov Ultimaxa za mano.... ?utim razlike NI?!!
Alfa pa? ni tako prefinjen stroj kot Mazda pa je zadovoljna z vsakim cvi?kom al pa ?marnco... Mazde pa bi pile sam ?ampanjec pa kvalitetna goriva s poreklom...
Kot sem opisal mi je prej?nji tank MOL-ov diesel tudi rahlo nagajal s cukanjem v nizkih konstantnih obratih pri neogreti ma?ini.
Od srede tedna imam notri spet Petrol UM in niti sledu po kak?nem cukanju. Res ne vem kerga vraga dajejo notri ampak moja ?estka razliko ob?uti in to v plus.
Tle ste pa res skor vsi su?nji svojih jeklenih konji?kov, dobesedno
Sam res, a ste vsi samski?
no offence
Hehe, o?itno si ti samski, ker ?e ne bi bil pol bi vedel, da se bejbe rade vozijo v ?istih (zunaj in znotraj) avtih. Res bi rad videl, da se ti urejena bejba v mini?u in ?tiklih nasloni na svinjski pleh al pa da najprej z o?mi pre?ekira ?isto?o po sede?ih kam bo svojo ritko parkirala.
To sem se vedno spra?eval, kak?en je smisel nabijanja diesla v obrate na tehni?nih pregledih, ?e ve?ina diesli med vo?njo ne vidijo 3.000 obratov ali ve?. :ne vem:
ma se tri sezone je prevec...meni se zdi, da ze po prvem letu se zimske obcutno poslabsajo...
najslabs pri michelinu (osebna ugotovitev)
Sej, sam ga nisem hotel preve? prestra?it glede tega.
Je pa ?alostno, da zakonodajalec samo predpisuje zimske gume ne pa tudi kvaliteto in starost le teh. Pol se pa ?udijo kolk je trkanja in izletov s ceste v naravo.
Sem se pa zadnji? kar malo zgrozil kolk folka se poleti vozi z zimaki... vsak peti al pa ?esti... me kr srh spreletava, da taki tehni?n neustrezni avtomobili vozijo po cestah (sploh po mokrih). Aja, sej ?e grejo pod omejitvami je vse v redu, a ne?
Se strinjam s tabo. Ampak kokr sem bil jaz obve??en s strani tipa z radioaktivno slikco, ti xenona ne bojo priznali. Smola....
Svetilko (?arnico) verjetno res ne ampak to ni ve? nek velik stro?ek, medtem ko balast pa mehanizem za nivelacijo ?arometa pa brez skrbi lepo spada pod garancijo in noben na servisu me ne bo prepri?al v nasprotno.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
... hmm a lastne izku?nje pa raznorazni testi pa ni? ne povejo. Sej se lohka zmenmo pa naredimo eno skupinsko testiranje na kak?nem bolj gladkem asfaltu, pa da vidimo akko se zadeve obna?ajo. ?e par metrov razlike lahko pomeni, da bo avto cel ali pa razbit.
Napisano
Glej, ?e na 13 let starem Hyundaiu zdr?i 300.000km pa ?e kr laufa bp pol res ne vidim razloga, da na Mazdi ne bi vsaj toliko al pa ?e ve?. Avto pri 300kkm pa tako la tako ni ve? skor ni? vreden.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani