Uf! To je pa malo druga?e, kot sem si predstavljal. Se bojim, da bo tudi delo s to re?jo malo bolj znanost kot si pa jaz to predstavljam...
Pred davnimi leti sem nekaj delal iz poliestra (reljef -zanimivo prav Nanos Trnovsko planoto in najverjetneje tudi Lokavc). Minimalno izku?njo sem pridobil s pomaganjem sodelavcu pri izdelavi "trupla" jadrnice. Ve?je povr?ine je nekako la?je obdelovati. Modrost je v tem, da zme?a? ravno prav?njo koli?ino s trdilcem, da jo porabi? preden se strdi. Nanese se najprej sloj, ki bo viden na zunaj. Ta ponavadi daje kon?ni izgled tako, da barvanje ni potrebno. Pogoj je dobro izdelan in pripravljen kalup. Nato gre armirna tkanina. Na ve?jih neravninah so manj?i kosi, na ravnih pa ve?ji. Armirno tkanino je potrebno prepojiti s smolo, da se lepo ule?e. Ne sme biti lasasta. Zra?ni mehur?ki se morajo "izgnati" izpod tkanine, saj je v nasprotnem laminat slabe kakovosti. Smolo se nana?a s ?opi?i in valj?ki. Za "izganjanje" zraka pa se dobi rebraste aluminijaste valj?ke. Nerodno je to, da se postopoma rokavice pri nana?anju tkanine zama?ejo. To se potem prena?a na ro?aj ?opi?a in po?asi je vse lepljivo. Smola in trdilec imata dokaj mo?an vonj. Zato je potrebno poskrbeti za zra?enje delavnice. Mislim, da se orodje pere z nitrom (sem ?e pozabil).
Po nanosu prvega sloja je potrebno, da se ta utrdi in potem "jovo na novo", toliko slojev kolikor ?eli? imeti mo?an izdelek. Vse v vsemu se da. Postopoma sloj za slojem izpili? znanje in postane? "mojster".
Razlike med delom s smolo in epoksi ne bi smelo biti, razen v primeru, da se za armiranje uporabljajo karbonska vlakna. Na TV sem gledal kako se morajo karbonski laminati zape?i na dolo?eni temperaturi.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Epoksi je vsaj ene trikrat bolj?i od poliestra. Je pa tudi precej dra?ji. Tudi obstojnost na navedenih temperaturah ni problem. Nisi navedel zakaj bi ga rabil. Pa samo okvirno, ?e se odlo?i? za izdelavo laminata.
Cene na netu za ob?utek, ?e bo? sploh ?el v ta ?pil, so:
20 kg epoksi smole stane 248 ?
7 kg po?asnega utrjevalca 141,25? (toliko ga rabi? za 20 kg smole).
Ra?unske vrednosti za ro?no laminiranje pri 35 Vol. % vlaken:
Na podlagi teh razmerj lahko izra?una? porabo epoiksija na m2 v razmerju z debelino.
Tako npr. rabi? nekje 2,2 kg smole s trdilcem za 3mm debel laminat. Pri tej debelini je cena laminata 33,27?/m2 + armirna tkanina min 5,5 ? po m2, kar pomeni ?e cca, 16 ?/m2 po. Skupaj je torej cena 1 m2 3 mm laminata 50 eur.
Mogo?e ti bo kdo, ki je epoksi ?e uporabil podal natan?nej?e podatke. Jaz sem zgoraj navedene podatke podal zgolj teoreti?no, na podlagi podatkov na netu.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Da ne na?enjam nove teme, bi kar tu prilepil eno vpra?anje:
Kako se obnese pripomo?ek za parkiranje PDC/Parktronic. Je to kak?na uporabna re? ali je bolj za ceno nabijat?
Imam namre? izku?njo s tastove Lagune, ko sem jo vzvratno v gara?o zapeljal, pa je ?e na sredi gara?e za?elo piskat kot zme?ano...
Verjetno si se pribli?al eni od bo?nih sten in te je senzor opozoril, da si blizu prepreke. Novej?i avtomobili imajo tudi LCD indikator bli?ine pa se na njemu prepri?a?, kje si preblizu, oziroma vzame? to v obzir. Jaz imam v uporabi senzorje ?e 10 let in je enkratna zadeva. Z njimi avtomobil spravi? na minimalni razpolo?ljiv prostor za parkiranje. Sedaj imam 4,83 m dolg avto. Ima samo zadnje senzorje pa ga spravim v prostor, ki je cca 60 cm dalj?i od avta. Nekatere stvari mora? upo?tevati. Registrira robnike, mo?an de?, sneg, ?e se na na senzorjih nabere, vi?jo travo in podobno, vendar v 98 % se dobro obnesejo. Pa ?e ena stvar je pozitivna starej?i, ko si (za tebe ?e to ne velja), bolj ti pridejo prav, ?e posebej, ?e ima? te?ave z vratom.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Jaz bi bil za 3.. Nekako se mi zdi kompozicija, razpored barv sne?nega dela, neba in velikost Mazde prava. Pri tistih akcijskih nekaj manjka in sicer to, da bi se na fotografiji dejansko dogajala akcija. Rabil bi nekoga, ki bi avto vozil, posneto bi moralo biti s kratko expozicijo, ki zamrzne ginanje izpodrinjenega lete?ega snega.
Glede prej?nje objave o nesramnem rjavenju pa izgleda kot, da pri Mazdi niso sli?ali za kataforezo, ali kako drugo primarno za??ito plo?evine. Zdi semi kot, da bi se igrali z direktnim nanosom zadnjega in edinega sloja barve na plo?evino. Vpra?am se, kje so kakovostne barve, ki so v preteklosti krasile Mazdine izdelke. ?ez kako leto bo na tej mazdi luknja pri luknjici, saj je te?ava v tem, da se slaba za??ita opazi ?ele, ko nastane mehur rje, ki globoko prizadene plo?evino.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Iz dr?av izven EU so carinske dajatve, ki so odvisne od statusa dr?ave v razmerju, do EU. Poleg tega ne zadostuje pregled skladnosti, marve? se mora vozilo homologirati.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Narobe razume?. Ne more? pridobiti vozilo iz dr?ave ?lanice EU, ?e ne izpolnjuje TE standarde.
DMV je odvisen od EURO klase emisij, vrste pogona in izpustov v g/km. Tako, da vse kar je izpod euro 4 in preko 150 g/km se ne izpla?a, ker so dajatve previsoke.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Zakaj mora? pri vsakem glasovanju na internetu napisat ime, priimek, elektronski naslov, naslov stalnega bivali??a, telefonsko ?tevilko, ?tevilko ?evljev,...
Pa varovanje osebnih podatkov? Saj te skoraj prisilijo, da svoje podatke pi?e? in razdaja? povsod naokoli.
Nisem glasoval. Kdo upa vpra?at, zakaj ne?
Zato, ker gre za sodelovanje v nagradbi igri.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Ne gre za obdelavo, saj je ta narejena s preprostim Picasom, gre za motiv in kompozicijo. Ta daje v prednji plan BTjko samo, izra?a pa tudi njen uporabni namen, njene delne terenske zmogljivosti. Na te stvari bi bilo potrebno paziti ?e pri nastanku osnovnega posnetka, ki bi se moral ?im bolj pribli?ati pribli?no taki predelavi.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
?estega novembra sem bil na SK. Tokrat sem vozil skozi Avstrijo po AC. Naredil sem od ?entilja do doma nazaj 890 km. Vse po predpisih s pomo?jo tempomata in poraba je bila 5,1 l/100 km. Bil sem sam v praznem avtomobilu (neto te?a 1730 kg). Po AC sem do Bratislave prevozil s povpre?no 5,4l/100, nato pa so lokalne ceste zni?ale povpre?no na 5,0 v skupnem se?tevku do cilja. V povratku pa je na AC poraba spet nekoliko porasla, da bi pozneje od Slo Bistrice, do doma ponovno padla na 5,1. Dvajset dni pred tem pa sem opravil podobno relacijo prete?no po lokalnih cestah in poraba je bila enaka, 5,1 l/100.
Za avtomobil take te?a 2.0 litra prostornine in 165 ks mo?i je to zelo lep podatek (znamka >> C5 160 HDI).
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
A ve? da sem ravno danes razmi?ljal da bi kaki kuri namontiral gopro na hrbet? Samo med laufanjem sem opazil, da ful migajo z glavo. Ko sem jo ujel in probaval tole iz posnetka pa res obvladajo kot na posnetku.
Torej re?itev je: kamera na glavi kure, kura pa v rokah. Da bi "stabilizacija" delovala, mora imeti kura "izklopljene" noge
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Glede na to, da je NSDS (naj demokrati?nej?a stranka) predlagala ponarejanje vinjet, bi mogo?e porabnikom tovrstnih vinjet ponudila ?e svetovanje, oziroma usluge ponarejanja, saj ima na tem podro?ju bogate izku?nje.
No pa ?e dodam stopnjevanje pridevnika demokrati?en po Srbsko:
demokrati?en, bolj demokrati?en, demokrati?en u P.M.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Eno nulo z zadnje strani pa ti bodo sponzorirali strici iz ozadja. S tem terencem bi Lokavec z okolico precej pridobil na vrednosti. Pa tudi zameti ti ne bi delali preglavic.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
No zdej je popucano omenjeno cedilo ..no lahko recem da m9je sploh ni bilo neki zlo zabasano razen da je bilo bekaj vsedlin po karterju tudi to sem lepo popucal tko da zdej je tipi topi in novo olje mobil 1 -3000 oz. 5-40 ..aja pa ojnicni lezaji so videt se v dobrem stanju ...
Ko si imel karter dol, je ?koda, da nisi vzel ven ?e bate in o?istil batne obro?ke in utore. Olje zna polzeti mimo batnih obro?kov, ki zaradi umazanije slab?e "dihajo". To lahko re?i? tudi posredno. Pri naslednji menjavi uporabi Mtabond CL cleaner, ki se ga da v motorno olje neposredno pred menjavo in pusti motor delovati na mestu pri minimalnih obratih cca. 20 min. Navedeni detergent spere notranjost motorja, oljne kanale in mesta kjer se nabirajo usedline. Nato se olje spusti z vsemi spranimi ne?isto?ami in doda novo olje. Ne bi bilo napa?no, da takrat olju doda? kako varianto Metabond aditiva za bolj?e delovanje in preventivo za naprej.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Preprogramiranje naredi zadevo kot mora biti, ni ve? regeneracij, posledi?no ni ve? nafte v olju.
To pa ne bo v redu.
Smisel regeneracij je zgorevanje saj v DPF. S tem, ko prepre?imo ra?unalniku, da izvaja regeneacije, se bo filter zapacal in vse bolj du?il motor. Zaradi tega bo zgorevanje v cilindru slab?e in spet se bo pojavil vi?ek nezgorelega dizla v cilindrih, ki bo delno na?el pot v olje.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
ne vem, ce bi material zdrzal take spremembe v strukturi...
ker, ko bos odstranil tisto ploskvo bojo ratale mikroluknje v materialu (ki se pa lahko sirijo, kar pa s feltno in vrtenjem/udarci) ne bo tezko....bolj bo problem, del kjer se bo odstranila ploskva kot pa nanovo varjen del
z distancniki bos manj riskiral, sploh ce das recimo dva tanjsa kot pa enega debelejsega
Sedaj je vertikalna ploskev varjena na 4 mestih z 10 cm vari, ki se odstranijo s stru?nico, zato do mikro po?kodb ne bi smelo priti. Bolj kot to me skrbi pravilnost moje razlage, oziroma razumevanja razmerja vpliva pove?anega koloteka na le?aje. Ali so obremenitve res take kot, da bi na sedanji sistem dal 32 mm distan?nik. Z distan?niki, ki bi pove?ali ET na 98 mm, pridobim pri sedanjem sistemu le 64 mm pove?anje koloteka. Z mojo predelavo pa trikrat ve?.
To je moje temeljno vpra?anje. :ne vem:
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Sprememba_ET.pdf Odvari se originalna veritkalna ploskev in se jo obrnjeno, pomaknjeno navznoter ET-34 ponovno zavari z ustrezno tehnologijo varjenja in dodatne oja?itve z vari na nasprotni strani. Ker se kolo po predelavi obrne narobe, postane tako ET pozitiven. Kolotek je na enem kolesu pove?an za do 100 mm ob zmanj?ani vrednosti za skoraj polovico, kar zmanj?uje stri?ne sile na le?ajih.
Imamo kakega strojnika, ki bi mojo teorijo ovrgel, ali celo morebiti potrdil.
LabiGt, kak?no je tvoje mnenje???
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Sej s spremembo ET-ja, ?e bo feltna gledala bolj ven bo obremenitev le?ajev enaka kot, ob uporabi distan?nikov.
Sprememba_ET.pdf Odvari se originalna veritkalna ploskev in se jo obrnjeno, pomaknjeno navznoter ET-34 ponovno zavari z ustrezno tehnologijo varjenja in dodatne oja?itve z vari na nasprotni strani. Ker se kolo po predelavi obrne narobe, postane tako ET pozitiven. Kolotek je na enem kolesu pove?an za do 100 mm ob zmanj?ani vrednosti za skoraj polovico, kar zmanj?uje stri?ne sile na le?ajih.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Po nanosu prvega sloja je potrebno, da se ta utrdi in potem "jovo na novo", toliko slojev kolikor ?eli? imeti mo?an izdelek. Vse v vsemu se da. Postopoma sloj za slojem izpili? znanje in postane? "mojster".
Razlike med delom s smolo in epoksi ne bi smelo biti, razen v primeru, da se za armiranje uporabljajo karbonska vlakna. Na TV sem gledal kako se morajo karbonski laminati zape?i na dolo?eni temperaturi.
Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani