V?eraj sem malo pobezal na DARS-u kako je s posipanjem AC in so mi zelo hitro poslali odgovor, ki ga prilagam.
------------------------------------
Spo?tovani
Zahvaljujemo se vam za va?e elektronsko sporo?ilo. ?e na za?etku se opravi?ujemo, ?e smo vam zaradi posipanja avtocest povzro?ili nev?e?nosti. Kljub temu pa vam bomo posku?ali pojasniti uporabo posipnih materialov za potrebe posipanja avtoceste v zimskih razmerah na avtocestah (?e zlasti na odseku Vrhnika - Unec).
Avtoceste posipavamo preventivno z mokrim soljenjem (KCl in NaCl) in ob sne?enju s suhim soljenjem (samo z NaCl) v skladu z veljavnimi standardi, predpisi in izvedbenim programom zimske slu?be. Na posameznih avtocestnih odsekih posipavamo z me?anico sol-drobljenec v razmerju 3:1 le izjemoma, in sicer na ve?jih vzponih (kar je tudi na odseku Vrhnika - Unec) in ko pride do zglajenega snega na vozi??u (to je pri mo?nej?em sne?enju in pojavu sne?ne deske, kar se je pojavljalo tudi v?eraj med zimsko akcijo) oz. ob mo?nem ?ledenju na vozni povr?ini. Namen uporabe te me?anice je pove?anje trenja med vozi??em in pnevmatiko vozila (bolj?i oprijem) in s tem zmanj?anje mo?nosti zdrsov predvsem tovornih vozil, lar bi sicer hitro povzro?ilo zastoj ali celo zaporo avtoceste. Pri tak?ni me?anici se pri avtocestah uporablja suh pesek frakcije 2 do najve? 4 mm (na drugih dr?avnih cestah od 4 do 8 mm), ki je predpisana glede na dovoljeno hitrost vozil na avtocestah in hitrih cestah. Mokro ali suho soljenje ali navedena me?anica po mnenju na?e tehni?ne slu?be ne more po?kodovati laka na vozilu pri posipanju, lahko pa pri morebitnem odletavanju me?anice soli in drobljenca izpod koles prehitevanega vozila.
Tako tehnologijo posipavanja uporabljamo ?e odkar imamo v Sloveniji avtoceste. V za?etku smo uporabljali drobljenec premera do 8 mm, v zadnjih desetih letih pa do najve? 4 mm premera najve?jih zrn. Premer najve?jih zrn drobljenca (4 mm) ni ve?ji od premera najve?jega zrna soli. S tem smo bistveno zmanj?ali po?kodbe laka vozil, saj pride do po?kodb le naklju?no ? z odletanjem zrna izpod pnevmatike mimo voze?ega vozila. V tem obdobju ne bele?imo po?kodb vetrobranskega stekla kot posledico posipanja. Mo?no pa je, da pride do manj?ih po?kodb laka na vozilu, vendar le v primerih, ko so njihovi vozniki ?isto pribli?ajo vozilu, ki izvaja posipanje, ali ga celo prehiteva. Vzdr?evalna vozila v zimski slu?bi so opremljena s prometno signalizacijo, ki opozarja na tak?no nevarnost in prepoveduje prehitevanje.
Upamo, da smo vam s tem opisom pojasnili uporabo posipnih materilov v zimski slu?bi. Da bi lahko bolj podrobno analizirali va? primer, bi potrebovali to?ne podatke o ?asu va?e vo?nje in na?inu vo?nje glede na okoli??ine (sne?enje, plu?enje in posipanje), podatke o vozilu in va?ih opa?anjih. Vljudno prosimo, da nam pisno posredujete ?e preostale podatke, da bomo uradno pri?eli postopek o ?kodnem primeru.
?elimo vam varno in prijazno uporabo slovenskih avtocest in vas s spo?tovanjem pozdravljamo,
Romana Du?a
Slu?ba za poslovno komuniciranje
DARS, Dru?ba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.
?e lahko pripomnim eno pikro....v?eraj zve?er smo ponekod na obali morali vozit z verigami. Najve? idiotizmov na cesti pa so delali osebki z registerskimi tablicami KR in LJ, tko, da jaz nebi o pametnih primorcih
Italijani pa so druga sorta ljudi in si za moje pojme ne zasluzijo vozniskega izpita, tko, da jih ne me?at k primorcem...HVALAA
Hehe... osebno nimam ?isto ni? proti primorcem saj sem po fotrovi strani tudi jaz iz tega konca ampak v?eraj je tistim, katere sem na AC sre?al s tablico KP, avto pasal glih tko kot ribi bicikl.
?e se model postavi na prehitevalni pas in se nato ne umakne, tako da morajo ostali, ko jim kon?no dopizdi, vozit mim njega po desni verjetno niso ostali bebci ?eprav na prvi pogled lahko tako zgleda saj ga prehitevajo po napa?ni strani.
Zamerim pa predvsem policajem, ki bi morali v sne?nih razmerah odstranjevati vozila iz prometa, ?e niso opremljena z zimskimi gumami. Ker zaradi enega takega, ki "?para" na gumah ni potrebno, da vsi ostali trpimo njegovo po?asno vijuganje po cestah in tega v?eraj ni bilo malo.
Druga?e se pa opravi?ujem za napako, ker bi moral dati besedo pametni v navednice in to nikakor niso bili mi?ljeni vsi primorci saj so tisti resni?no pametni ostali doma ali pa po?akali, da se razmere umirijo v kolikor niso imeli pravilno opremljenega avtomobila za zimske razmere.
pa brez zamere, ?e se je kdo slu?ajno spoznal v mojem pisanju ampak v?eraj sem bil res besen...
Ta folk pri DARS-u res ni normaln... kako si upajo avtocesto posipat s peskom namesto, da bi jo splu?ili in posuli s soljo (?e je ?e glih treba).
Zadeva zgleda tako, da mi je ?lo kar na jok saj ne glede da sem dr?al razdaljo ve? kot 200m od spredaj voze?ega me je pa? prehitel nekdo drug in je pokalo po plehu in steklu kot na fronti.
Aja, to je bilo v?eraj na AC med Vrhniko in Uncem. V glavnem sranje na cesti, da ne omenim dveh kamionov prevrnjenih na cesti in enega v jarku. Potem pa ?e pametni primorci (na?i in Italijani), ki z letnimi gumami ugotovijo, da je prehitevalni pas za malenkost manj zasne?en kot vozni in se vozijo tam 50 - 60 km/h. Zgleda, da po njihovo, v snegu prometni predpisi ne veljajo ve?.
Jaz res ne razumem tega folka saj bolj ko opozarjajo na zimsko opremo (obvezne zimske gume) in prepoved vo?nje tovornjakov le ti veselo na cesto in na programu je umetnostno drsanje.
se strinjam z zadjim odstakvom, ampak ! posledi?no bi morali za osebna vozila ZNI?AT ceno... !
To?no tako.. na polovi?no kot je zdaj za osebna vozila pa se prevozniki ne bodo bunili in se ?li "balvansko revolucijo" z zapiranjem cest saj bo za njih isto. Za osebna pa bo tolk ceneje, da se skoraj ne bo spla?alo ?parati z obvozom cestnin.
A si ?e razmi?ljal o mese?ni karti, ki ko?ta za tebe 40 x 410 = 16400 sit mese?no, vozi? pa se lahk skoz isto cestninsko postajo z istim vozilo neomejenokrat! Ni dosti razlike, nekaj pa je!
Ve? popusta imam, ?e polnim ABC s 50 jurji naenkrat in mi "?enkajo" 10%.
To pomeni pri mojem znesku za dolenjko 20 jurjev prihranka, kar je na koncu ceneje kot mese?na karta. ?e si mi pa ne mudi (kar je zelo redko) pa na ta na?in lahko vseeno "poguljufam" mimo cestninske in prihranim ?e za pol kosila v kak?ni hitri restavraciji.
Glede na to kolk denarja jim zme?em ?ez leto bi me lahko vsak dan na cestninski ?akali z "dobro jutro g. Bo?tjan", kavico in ?asopisom.
Gospodom na Darsu bi bilo zanimivo tudi postaviti ?e vpra?anje zakaj je razmerje med osebnin avtom in ?leperjem 1:4 med tem ko je v Evropi 1:8. Zato mam skos ob?utek, da jaz financiram del biznisa avtoprevoznikov, ker en 40 tonski kamion verjetno zbije AC velik ve? kot samo 4x ve? kot osebni avto pri toni in pol.
Zadnje ?ase se nekaj govori in ugotavlja smiselnost uporabe cestninskih postaj in uporabo vinjet. Govori se o ceni 25.000 - 45.000 na leto.
Meni bi kar ritka zaploskala, ?e bi uvedli vinjete saj je moj stro?ek s cestninami res enormno visok. 2x dnevno med delavniki grem ?ez cestnino na dolenjska AC in to je 2x410sit, kar zna?a v letnem merilu 210.000 sit. Nato porabim letno ?e za cca 150.000 sit cestnin za slu?bene vo?nje z mojim avtom kar je skupaj 350.000 sit.
Jasno mi je, da je veliko ljudi, ki letno pusti manj kot recimo 25.000 sit in bi to bilo za njih prevelik stro?ek. Po drugi strani pa izogibanje cestninam in AC povzro?a veliko ve?jo ?kodo lokalnemu prebivalstvu kjer se jim valijo kamioni mimo hi? in neka borba za ?im manj mrtimi na cestah potemtakem zgubi pravi smisel saj je znano, da se najmanj smrtnih nesre? zgodi ravno na AC in najve? v naseljih.
Ker gledam skozi svoje o?i in iz moje situacije je mo?no, da ne vidim prave slike zato bi me zanimalo kaj ostali menite o te problematiki.
Pa ?e lahko ?e vsak napi?e koliko denarja pribli?no pusti na cestninskih postajah v enem letu.
Na forumu se bolj malo dogaja zato ena taka bolj firb?na tema in sicer kaj ste vozili pred trenutnim avtom in kak?ni ob?utki v primerjavi z va?o Mazdo. Pi?ete pa samo o avtih s katerimi ste naredili vsaj 1000 km, ker za en "krog" ste verjetno vozili ?e vse mogo?e.
Zvezdice pomenijo moje osebno zadovoljstvo
Najprej moji avtomobili...
1.) Jugo 45 1981 (lastnik od 1991 do 1994) - hja kaj ste pa pri?akovali s ?im si lahko za?el v za?etku devetdesetih - Ok malce modificiran - pobru?eni valji -ocenjena mo? okoli >60KM - po ?tevcu je po ravnem brez pomo?i zaveterja ali klanca dosegal 170km/h. **
2.) Peugeot 305 1980 (lastnik od 1994 do 1996)- precej podhranjen motor 1.1 (60KM) in prevelika te?a - sicer pa zelo mehek in udoben **
3.) Wartburg 1.3 limuzina (60KM) 1990 (lastnik od 1996-1999) - ?tiritaktni motor, da ne bo pomote - presene?enje pod zastarelo obliko - precej velik avto (4,40m) postavljen na klasi?no ?asijo, kar je pomenilo majhno te?o 960kg - presenetljivi pospe?ki in zadovoljiva vodljivost za ogromnim prtla?nikom 520 litrov. Veliko bolj sem bil zadovoljen kot s Peugeotom. **
4.) Kia Clarus 1.8 116KM (1999-2004)- avto s katerim sem naredil dale? najve? kilometrov (160.000) - avto je precej podcenjen za tisto kar ponuja in ponuja veliko. Narejen je po Mazdi 626 in tudi precej tehnologije je kopirano od Japoncev. V glavnem za malo denarja ogromno avtomobila, nobenih ve?jih te?av v vseh petih letih razen prednjih diskov (originali so bili iz premalo "ule?anega" jekla in so tresli pri zaviranju), crknjena v?igalna tuljava (pri 120.000km), zamenjava dela cevi pri izpu?nem sistemu vklju?no s izpu?nim kolektorjem in seznam se kon?a. Na svojo ?eljo sem zamenjal ?e za moj okus premehke amortizerje s tr?imi in u?ivancija v ovinkih je bila nepopisna - "skandinavian flip" za ?alo dokler se nisem umiril in za?el razmi?ljati o udobju in manj?i porabi ter sem si kupil ****
5.) Mazda 6 (2004- ) *****
Pa ?e slu?beni, nadomestni in avto od moje drage
1.) Proton 315 - mali avto ?portnega izgleda z 90KM - punce, ki so manj avtomobilsko izobra?ene so se kar lepile nanj ***
2.) Subaru Forester (4WD/2.0 Boxer/125KM - reduktor, pa kaj ?e? lep?ga - pol terenec pol karavan - samo malce prete?ak in posledi?no temu primerno (ne)posko?en. ****
3.) ?koda Felicija Combi (1.3/68 KM - ima ?tiri kolesa + rezerva ) *
4.) Opel Omega 2.0 caravan - zadnji pogon, spolzka cesta - lot of fun - pre?ibak motor za tako velik in te?ek avtomobil - ogromno prostora - pri 180.000km mu je vrglo bat skozi glavo motorja - letnik 98 pa brez klime - to si lahko zmislijo samo Nemci ***
5.) Renault Kangoo 1.2 - dostavnik - 60 konjev - kolega je poskusil ?e se ga da peljati tudi po strehi - ugotovitev: gre samo ne dale? **
6.) Hyundai Lantra 1.6 - 114KM - izpolnjuje vsa pri?akovanja - zelo soliden motor v privla?ni obliki ***
7.) Hyundai Lantra 1.8 - 138KM - glede v primerjavi z 1.6 je to ?e pika na i ****
8.) Renault Laguna 1.8 - solidna zadeva in posko?na - samo non stop je bila na servisih - ni bilo stvari, ki se ni pokvarila ***
9.) Mitsubishi Colt - 90KM - ni kaj Japonec - presenetljivo posko?en avto **
10.) Opel Astra 94 letnik - 1.6/75KM - Za upokojence ?e posebej ?e je bele barve **
11.) VW Polo 95 letnik - 1.0/45KM - Katastrofa - ?koda Felicija je raketa za to drvarnico na ?tirih kolesih *
12.) VW Lupo 1.0/50KM - Malo manj?a katastrofa kot Polo - ampak tako nemo?ne motorje tla?iti v "sodobne" avtomobile - konstruirano od sadistov za voznike mazohiste *
13.) VW Golf IV (1.6/105KM) (Soliden avto - s precej povr?no izdelavo - dober za divjanje po ovinkih ?e posebej ?e gre navzdol, ker 1.6 je vseeno malce pre?ibak za to te?o. ***
14.) Reanult 5 five 1.4/60KM - pet prestav za naprej, eno za nazaj in v kabino piha pri vseh koncih in krajih. **
15.) Audi A4 1.8T quattro 150KM - pri?akoval sem vseeno malo ve? od motorja kot pa se na koncu izka?e. Po ob?utkih gre Lantra 1.8 bolje samo pri gonjenju v klanec se poznajo prednosti 4wd in tam ta Audi popolnoma prepri?a. ****
Ja to je to, ker ?e ?alta? prepozno je naslednja prestava ?e "previsoko" v vrtljajih in tam sta navor in mo? prenizka (kjer ju tudi vi?ja koli?ina vrtljajev ne "re?uje") in posledi?no je pospe?ek slab?i. Glede na to bi bilo potrebno prestavljati v tistem trenutku da naslednja prestava "pade" v obmo?je najve?jega navora.
Pri bencinarju to sicer ne dr?i ?isto saj si pri pospe?ku do 100km/h hitrej?i, ?e ga dose?e? ?e v drugi prestavi kot pa da ?alta? v tretjo in izgubi? cca od pol do ene sekunde. Seveda pa sta pri bencinarju tudi navor in mo? najve?ja pri precej visokih vrtljajih tam, kjer diesel sploh ne se?e oz. sploh ne zmore.
Saj ni tolk problem v avtu ampak v ljudeh, ki hvalijo nekaj kar sploh ni res. In dokler bo tako bo Golf za?elena roba neglede, kako danes klavrno stoji VW na podro?ju kvalitete in zanesljivosti (raziskava ADAC).
Edina stvar, ki jo vem pri tem je to, da povpre?na poraba ni tako nizka kot jo navajajo (povpre?no 5,0L). Pri vseh testih, kjer imajo normni krog je bila zgolj za 0,5 litra manj?a kot od Mazde 6 2.0CD, kar je malce nenavadno glede na to, da je novej?i motor in la?ji avto.
To je modul, ki se ga lahko vgradi naknadno in stane tam nekje 100 jurjev (pri nas). Ker je sredinska armaturka prirejena samo tem modulom se kaj dosti ne more? zafrkavat z "univerzalnimi " MP3 playerji.
Je pa ta CD/MP3 player precej draga zadeva sploh glede na to kak?ne mo?nosti ponuja - med drugim na ekran?ku ne sporo?a ni? drugega kot zgolj zaporedno ?tevilko komada in ?e to samo do ?tevilke 99 od tam naprej imajo vsi zaporedno ?tevilko 99 (pol pa najdi ?eleni komad, ?e more?).
No ja je pa vsaj MP3 player, ki ga pri Pugiju recimo sploh ne more? naro?iti...
To pa ni res... Meni lepo izpisuje ime komada (ime datoteke s koncnico MP3) in ID3 tag (ime pesmi, izvajalec, ime albuma,...)... Do teh informacij pa prides, ce desni vecsmerni okrogli gumb pritiskas navzdol... Ce pa ni ID3 taga posnetga zraven v datoteki mp3, pa prikazuje samo ime datoteke ali dolzino pesmi...
Meni ne ka?e ni?esar razen prve informacije (vrstni red komada in ?as igranja komada) vse ostalo je tema (prazno).
Sem posku?al raznorazne kombinacije in neglede a je komad z ID-jem ali brez je situacija enaka 0 .
?e ima kdo kakr?nakoli navodila za MP3 player bi mu bil zelo hvale?en, ker v originalnih o tem sploh ni? ne pi?e.
To je modul, ki se ga lahko vgradi naknadno in stane tam nekje 100 jurjev (pri nas). Ker je sredinska armaturka prirejena samo tem modulom se kaj dosti ne more? zafrkavat z "univerzalnimi " MP3 playerji.
Je pa ta CD/MP3 player precej draga zadeva sploh glede na to kak?ne mo?nosti ponuja - med drugim na ekran?ku ne sporo?a ni? drugega kot zgolj zaporedno ?tevilko komada in ?e to samo do ?tevilke 99 od tam naprej imajo vsi zaporedno ?tevilko 99 (pol pa najdi ?eleni komad, ?e more?).
No ja je pa vsaj MP3 player, ki ga pri Pugiju recimo sploh ne more? naro?iti...
To je popolnoma normalen pojav in lahko si hvale?en, da je to del serijske opreme v novej?ih dizelskih Mazdah saj ti drasti?no zmanj?a ?as ogrevanja motorja in notranjosti avtomobila, kar je ob trenutnih temperaturah sploh en velik plus.
V bistvu se sli?i, kot recimo grelec od centralne kurjave v hi?i in zna delovati ?e par minut, ?e se med kratko vo?njo avto ni ogrel dovolj. Deluje pribli?no ?e toliko ?asa, dokler ne porabi vse nafte, ki je ?e v samem grelcu zato se ga sli?i ?e nekaj ?asa, ko je motor ?e ugasnjen.
Tole je pa precej preve? vsaj za ta motor (1.6) razen, ?e je ta relacija pri povpre?ni hitrosti 170, 180 km/h v kar dvomim, saj si napisala, da nisi ti?ala.
Po moji oceni bi morala biti tam nekje okoli 7,5 do 9 litrov saj sem pribli?no tako porabo bele?il pri mojem prej?njem avtomobilu (Clarus - 1.8 bencinar - 116KM), ki sem ga vozil precej "aktivno" 45% AC (150km/h povpre?je) 40% lokalne ceste (po omejitvah skozi naselja) in 15% mestne vo?nje (LJ - semafor vsakih 100 metrov).
Kar se ti?e pa ra?unalnika je pa kot ka?e japonska natan?nost pogrnila po celi ?rti saj je to rak rana vseh novej?ih Mazd s potovalnim ra?unalnikom.
Z voltmetrom preveri napetost na kontaktih pri motorju ventilatorja in ?e je napetost bi se moral ventilator vrteti. ?e se ne vrti je verjetno problem v elektromotorju ventilatorja (krta?ke & stuff). Pazi seveda na prste in ko testira? mora biti kontakt na on, ker verjetno druga?e itak ne deluje pa seveda mora biti motor segret nad mejo, ko bi moral vklopiti ventilator. Elektromotor lahko preveri? tudi z direktno povezavo kablov na akumulator samo prej preveri, da ni kak?na "?udna" (malo verjetno) nazivna napetost na elektromotorju (manj kot 12V).
V kolikor pa napetost na kontaktih ni, gre? nazaj do termostikala ga pobere? ven in nadaljuje? po YavarYevih navodilih.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Za informacijo
V?eraj sem malo pobezal na DARS-u kako je s posipanjem AC in so mi zelo hitro poslali odgovor, ki ga prilagam.
------------------------------------
Spo?tovani
Zahvaljujemo se vam za va?e elektronsko sporo?ilo. ?e na za?etku se opravi?ujemo, ?e smo vam zaradi posipanja avtocest povzro?ili nev?e?nosti. Kljub temu pa vam bomo posku?ali pojasniti uporabo posipnih materialov za potrebe posipanja avtoceste v zimskih razmerah na avtocestah (?e zlasti na odseku Vrhnika - Unec).
Avtoceste posipavamo preventivno z mokrim soljenjem (KCl in NaCl) in ob sne?enju s suhim soljenjem (samo z NaCl) v skladu z veljavnimi standardi, predpisi in izvedbenim programom zimske slu?be. Na posameznih avtocestnih odsekih posipavamo z me?anico sol-drobljenec v razmerju 3:1 le izjemoma, in sicer na ve?jih vzponih (kar je tudi na odseku Vrhnika - Unec) in ko pride do zglajenega snega na vozi??u (to je pri mo?nej?em sne?enju in pojavu sne?ne deske, kar se je pojavljalo tudi v?eraj med zimsko akcijo) oz. ob mo?nem ?ledenju na vozni povr?ini. Namen uporabe te me?anice je pove?anje trenja med vozi??em in pnevmatiko vozila (bolj?i oprijem) in s tem zmanj?anje mo?nosti zdrsov predvsem tovornih vozil, lar bi sicer hitro povzro?ilo zastoj ali celo zaporo avtoceste. Pri tak?ni me?anici se pri avtocestah uporablja suh pesek frakcije 2 do najve? 4 mm (na drugih dr?avnih cestah od 4 do 8 mm), ki je predpisana glede na dovoljeno hitrost vozil na avtocestah in hitrih cestah. Mokro ali suho soljenje ali navedena me?anica po mnenju na?e tehni?ne slu?be ne more po?kodovati laka na vozilu pri posipanju, lahko pa pri morebitnem odletavanju me?anice soli in drobljenca izpod koles prehitevanega vozila.
Tako tehnologijo posipavanja uporabljamo ?e odkar imamo v Sloveniji avtoceste. V za?etku smo uporabljali drobljenec premera do 8 mm, v zadnjih desetih letih pa do najve? 4 mm premera najve?jih zrn. Premer najve?jih zrn drobljenca (4 mm) ni ve?ji od premera najve?jega zrna soli. S tem smo bistveno zmanj?ali po?kodbe laka vozil, saj pride do po?kodb le naklju?no ? z odletanjem zrna izpod pnevmatike mimo voze?ega vozila. V tem obdobju ne bele?imo po?kodb vetrobranskega stekla kot posledico posipanja. Mo?no pa je, da pride do manj?ih po?kodb laka na vozilu, vendar le v primerih, ko so njihovi vozniki ?isto pribli?ajo vozilu, ki izvaja posipanje, ali ga celo prehiteva. Vzdr?evalna vozila v zimski slu?bi so opremljena s prometno signalizacijo, ki opozarja na tak?no nevarnost in prepoveduje prehitevanje.
Upamo, da smo vam s tem opisom pojasnili uporabo posipnih materilov v zimski slu?bi. Da bi lahko bolj podrobno analizirali va? primer, bi potrebovali to?ne podatke o ?asu va?e vo?nje in na?inu vo?nje glede na okoli??ine (sne?enje, plu?enje in posipanje), podatke o vozilu in va?ih opa?anjih. Vljudno prosimo, da nam pisno posredujete ?e preostale podatke, da bomo uradno pri?eli postopek o ?kodnem primeru.
?elimo vam varno in prijazno uporabo slovenskih avtocest in vas s spo?tovanjem pozdravljamo,
Romana Du?a
Slu?ba za poslovno komuniciranje
DARS, Dru?ba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.
web: http://www.dars.si
Povezava za deljenje
Deli na druge strani