Ne vem, kaj imate proti Bosancem. Mene so včasih tudi fejst motili. Zdaj pa ne več. Do tega pa je prišlo takole:
Imam hčerko, ki mi je kot frkla pila kri. Bil sem vse, stari, bolan, zabitež, sto let za leseno žlico, ni kaj ni bilo. Imam babo, ki me je jebala v glavo ko majmuna. Nič ji ni pasalo. Bolj ko sem delal, bolj je čvekala. Imam sosede, ki so mi nonstop delali pi****ije. Nobeno stvar nisem prav naredil, ne da bi imeli pripombe. Potem pa je hčera spoznala enega Bosanca, zanosila in se z njim oženila. Sprva sem mislil, da se mi bo sfuzlalo. Čez dva meseca je prišla nazaj s plavim frisom: "Ati, mami lejta kaj mi je naredu." Nič več neandertalec in podobno. Čez dva dni je itak šla k njemu nazaj. Vsake toliko cajta jo naklofa in se pridere k svojemu zlatemu ateku. Še staro je strah zeta in se je fejst unesla. Jaz pa od cajta do cajta povabim Bosanca v gostilno na pijačo in sva največja kolega.
Zakaj pa ne. Porihtal mi je familijo kot se spodobi. Ti nimajo milosti do bab. Pranje nog vsak večer, postrežba all inkluzive, nobenega španskega sranja na TV, samo fusbal, itd. Marsikaj bi se lahko naučili od njih.
Včasih naredimo pri nas piknik in pride zet s familijo (imata tri sine) in žlahto.
Včasih še kake kolege s sabo pripeljejo. Ko se frocovje zakadi po vasi sp***ijo še podgane. Sosedi dva dni ne upajo iz bajt. Tudi na njihovo muziko sem se navadil. Saj ni tako slaba. Še sploh Šaban Šaulič in tista Kuje Mujo konja po mjesecu, čeprav je baje že zelo stara. Sedaj če me kak sosed hoče kaj gnjavit, samo rečem, da bom imel piknik, pa imam mir. V trgovini včasih za štos stegnem roko proti pakiranim čevapčičem. Narod samo razširi oke v strahu: "spet bojo meli piknik". Skratka, sedaj sem car na vasi.
Zato:
Živeli Bosanci!