Lestvica
Priljubljene vsebine
Prikazane so vsebine z najvišjim ugledom 12. 09. 2022 v vseh področjih
-
7 točk
-
5 točk
-
4 točke
-
4 točke
-
Ni samo dpf filter. Očistiti moraš en kup stvari zraven, če nočeš, da, se ti kmalu dpf zopet zapacka.3 točke
-
Zdej mi pa naj nekdo razloži to logiko... "mOrMo mEt šIbKe mOtOrJe dA zNiŽaMo iZpuStE"... pol pa vsi lansirajo cel kup SUV-ov3 točke
-
Jaz sem zadnjic tankal v Rijeki... ker je bil preostali range za nekaj km premajhen, da bi prisel do Ilirske Bistrice ... Na koncu sem bil pa se presenecen, da je bilo ceneje ... Sem mislil, da je cena nekaj procentov visja kot pri nas ... Drugace pa tankam ponavadi tam, kjer je prazen rezervoar... oz. ko se prizge lucka, ... Redko sem imel range po racunalniku manj kot 20 km ... Enkrat je tako naneslo, da sem "pozabil" zaviti na crpalko in je bilo do naslednje se toliko, da je bil range na 0, prevozil pa sem se vseeno ene 10 km do crpalke ... Ni pa fajn obcutek ...3 točke
-
Zanimivo razmišljanje - žal je takih veliko (tudi sam mnogokrat, ko recimo kupujem preko spleta). Kot da šolstvo, zdravstvo, sociala, ceste, ... niso naše. Kot da se "naše" konča pri vhodnih vratih v stanovanje. Pa vsi bi radi živeli v urejeni/pošlihtani soseski, deželi, z lepimi cestami itd. 😔 Se pa o tem ne govori veliko - efekt pa bi bil finančno ogromen. Dva tanka goriva doma v Sloveniji, namesto v tujini, za državo pomeni prihodek ene dodatne vinjete!3 točke
-
3 točke
-
3 točke
-
2 točki
-
2 točki
-
Na Mazda servis, da sploh ugotovijo, kaj je težava (prava diagnoza). Saj potem ga lahko pelješ na popravilo kamor hočeš.2 točki
-
2 točki
-
2 točki
-
Lahko potrdim, da je to res. Edino mogoče Italijani imajo boljše ceste(na splošno) v Franciji so pa slabše. In ja, res je, da imamo vsaj ta glavne ceste +avtoceste zelo dobre-gladke.2 točki
-
No ja, v večini naše ceste niso tako slabe. Ne bom rekel, da so idealne, ampak ker mi spomin še služi vem kako je bilo pred 20 ali 30 leti, ko sem nekaj gum poćil in kako feltno zvil v udarnih jamah. Ne vem ampak večina cest na tour the France je izgledala slabših kot tu v Sloveniji, sploh Paris je zgledal kot ena sama jama.2 točki
-
Men je blo pa nekako smešno to, kako so se Hrvati na vse kriplje poskušali izognit Srbom zdaj so se pa srečali prav z njimi... na letališču. To je ta balkanska mentaliteta "lako čemo" pa ne glede, da je Italija preprečila že lani Srbiji nastop na OI. Kot drugo pa je največji problem prav ta neznanska neizenačenost skupin, kjer so naši bili v skupini s štirimi potencialnimi nosilci medalj, Srbija pa v skupini, kjer so z 80% zavzetostjo zmagovali za 30 pik. Niti ene težke tekme niso imeli saj so se več ali manj vsi nasprotniki predali še predno so zaćeli igrati. V izločilnih bojih pa pač predaje ni, taktiziranja tudi ne, saj šteje samo zmaga in Italija je igrala težje tekme kot Srbija, kar jim je zdaj izdatno pomagalo. Proti Italiji so se vse ekipe borile, srbski tekmeci pač ne in to jim je dajalo lažen občutek kako neizmerno dobri so.2 točki
-
2 točki
-
Res je. A v osnovi ni neke velike razlike, ker je cx30 ne tipičen predstavnik suvov. Je bolj aerodinamične oblike in s tem ni tako požrešen, kot večina suvov, ki so bolj oglati.2 točki
-
Se strinjam, samo to je še vedno zgolj teorija. Saj se ve, da obstaja ša n drugih poti, da se denar steče nekam drugam recimo.2 točki
-
Ja rdeca lucka se je prikazala, tako da bom moral takoj ukrepati 🙂 Sem pa malo prebral, da to ni majhen strosek da bo kar lepo okoli 500€ prislo, da se ta filter lepo ocisti, ce je to res bomo pa videli kaj bo Pelko rekel 🙂2 točki
-
2 točki
-
2 točki
-
2 točki
-
Tale članek je objavljen v slovenski izdaji revije History, številka 125/2022, ki je izšla 8.junija 2022: SVETLOBNA MAFIJA JE UGASNILA LUČ Leta 1924 so se sestali največji proizvajalci žarnic (Philips, Osram in General Electric) in pripravili zlobni načrt. Nameravali so skrajšati življenjsko dobo žarnic in si s tem zagotoviti astronomske dobičke. Ženevske ulice so 24.decembra 1924 krasili bleščeči božični okraski. Otroci so s pričakovanjem v očeh zrli v izložbe trgovin, kjer so žarnice osvetljevale božična drevesa in podobe zasneženih pokrajin. Čutiti je bilo prijetno praznično vznemirjenje. Nihče na ulici ni niti slutil, da se medtem proizvajalci žarnic krčevitoborijo za tržne deleže. Na ta božični večer se je v Ženevi srečalo osem največjih svetovnih proizvajalcev žarnic. Anton Philips iz svetovno znanega koncerna Philips je tja pripotoval iz Nizozemske, izvršni direktor podjetja Osram, William Meinhardt, iz Nemčije, predstavniki podjetja General Electric pa so pripotovali iz ZDA. Srečanja so se udeležili tudi mehiški in japonski proizvajalci. To pa ni bilo njihovo prvo srečanje. Pogovori o tem, kako bi lahko njihove tovarne povečale svoj dobiček, so potekali že več mesecev. Na božični večer so se končno dogovorili. Predstavniki osmih največjih proizvajalcev žarnic so ustanovili kartel za nadzor trga. Možje so si segli v roke in ustanovilidruštvo, ki naj bi si prizadevalo "zagotavljati in ohranjati dosledno visoke kakovosti,povečanja učinkovitosti električne svetlobe in spodbujati uporabo svetlobe v korist potrošnikov". V resnici pa so želeli doseči ravno nasprotno. Ker je njihov cilj navzven zvenel odlično, so združenju dali poetično ime Phoebus, kar je vzdevek Apolona, grškega boga svetlobe. Ime je odražalo, kako so se vplivni člani kartela videli same sebe: kot bogove, ki si lahko v imenu dobička privoščijo vse. To ni bil pomemben dogodek samo zato, ker je bil ustanovljen prvi mednarodni kartel v zgodovini, ampak tudi zato, ker je namera proizvajalcev, da zaradi dobičkaposlabšajo svoj izdelek, za vedno zaznamovala kapitalistični svet. Trg je izgubil žar Žarnica se je rodila desetletja pred ustanovitvijo kartela Phoebus. Čeprav je urar nemškega rodu Heinrich Göbel že v 50-ih letih 19. stoletja v svoji newyorški delavnici uspešno poslal elektriko po zogleneli bambusovi vrvi, ki je zažarela v stekleni bučki, iz katere je bil odstranjen zrak, so zasluge za izum žarnice pripadle Thomasu A. Edisonu, ki je izum patentiral leta 1879. Ko se je od leta 1910 začelo širiti električno omrežje, so se začele uveljavljati tudi žarnice z žarilno nitko - sprva v domovih premožnih, ki so z veseljem opustili sveče in plinske svetilke ter se odločili za veliko močnejšo in varčnejšo električno svetlobo. Na začetku 20-ih let 20. stoletja je bila žarnica dobičkonosen posel. Podjetja, kot so bila General Electric, Osram in Philips, so veliko zaslužila s prodajo žarnic za razsvetljavo, ogrevanje in medicinsko uporabo.Leta 1922 je direktor podjetja Osram, William Meinhardt, sedel v svoji pisarni in z zadovoljstvom prebiral podatke o prodaji v preteklem letu - prodali so 63 milijonov žarnic. Naslednje leto pa je prodaja padla na 28 milijonov. Ko se je upadanje nadaljevalo vse do leta 1924, je Meinhardt stopil v stik z drugimi največjimi svetovnimi proizvajalci in rodil se je kartel Phoebus, s katerim so nameravali z zmanjšanjem konkurence in povečanjem dobička situacijo obrniti v svoj prid. Prvo so dosegli na klasičen način - z določitvijo fiksne cene žarnic, dogovorili pa so se tudi o tržnih deležih v vseh državah sveta. Tako so se članikartela izognili dragim cenovnim vojnam. Tržni delež je bil določen na podlagi prodaje vsakegaproizvajalca v preteklem letu. Podjetja so si delila tudi znanje in izkušnje ter omogočila izmenjavo patentov, da bi lahko kartel standardiziral svoje izdelke. A so se člani kartela dobro zavedaliglavnega razloga za padec prodaje: predolgo delujočih žarnic. Strokovnjaki v razvojnih oddelkih so si desetletja prizadevali za optimatizacijo in podaljšanje življenjske dobe žarnic, zato so leta 1924 lahko svetile več kot 2500 ur, preden so se pokvarile. "Lahko bi izdelali žarnice, ki bi delovale 1000 let, a si tega nihče od nas ne želi," je pisalo v internem sporočilu kartela Phoebus. Člani kartela so se zato odločili, da bodo proizvajali žarnice s krajšo življenjsko dobo, kar je bil prvi primer tako imenovanega načrtnega staranja v zgodovini. Potrošniki so tako dobili slabši izdelek, proizvajalci pa so zaslužili, ker so morali kupci pogosteje kupovati nove žarnice. Nove žarnice s krajšo življenjsko dobo Člani kartela Phoebus, ki mu je predsedoval vodja podjetja Osram, Meinhardt, so na sestanku v Ženevi leta 1925 sklenili, da bodo življenjsko dobo žarnic skrajšali za polovico. "Povprečna življenjska doba žarnic se ne sme zagotavljati, proizvajati ali prodajati za nobeno drugo vrednost kot 1000 ur," je kartel zapisal v strogo zaupnem dokumentu, ki je bil objavljen šele 80 let pozneje, ko se je raziskovanja te zadeve lotil nemški zgodovinar Markus Krajewski. Pod pritiskom kartela so inženirji začeli snovati izdelke s krajšo življenjsko dobo. Z drugačno pritrditvijo žarilne nitke in prilagoditvijo sestave materialov so dosegli, da je žarnica prej nehala delovati. Žarnice so postavili v dolge vrste in preizkušali njihovo življenjsko dobo. Tiste, ki so se najbolj približale zahtevi - 1000 ur -, so postale prototipi za množično proizvodnjo. Ko je bilo delo končano, so člani kartela svoje nove žarnice predstavili kot revolucionarne vire svetlobe z močnejšo svetlobo kot kdajkoli prej. Potrošniki, ki niso mogli vedeti za krajšo življenjsko dobo, so navdušeno začeli kupovati nove žarnice. Kartel je strogo nadzoroval izdelke svojih članov. Proizvajalci so morali redno pošiljati vzorce v testni laboratorij v Švici, kjer jih je preizkusil tehnični oddelek laboratorija, saj bi jih "vsaka netočnost drago stala": "S komercialnega vidika je zelo pomembno, da se čas gorenja 1000 ur čim manjkrat preseže, saj že deset ur prekoračitve pomeni izgubo enega odstotka dobička, kar ustreza približno štirim milijonom enot." Mafijske metode kartela Člani kartela so se že od samega začetka orojekta Phoebus zavedali, da bodo morali biti strogi do kolegov, ki ne bodo upoštevali novega standarda. Zato je bil uveden sistem denarnih kazni, ki so začele veljati, če je preizkusni laboratorij v Švici ujel koga, ki je proizvajal žarnice s predolgo življenjsko dobo. Če je bilo ugotovljeno, da žarnica zdrži več kot 2000 ur, je bila proizvajalcu naložena globa 50 švicarskih frankov na tisoč prodanih enot. Če je žarnica delovala več kot 2500 ur, je bila kazen 100 frankov. Za 3500 ur, kar je veljalo skoraj za bogokletje, je bilo podjetje kaznovano z globo 200 frankov. V dokumentih kartela Phobeus najdemo podatek, da je bil neimenovani proizvajalec leta 1929 kaznovan s skupno 118.000 franki, ker ni upošteval kartela. Šlo je za visok znesek, ki je ustrezal ceni 500 novih motornih koles Harley-Davidson. Kartel je izrekel globe tudi, če so podjetja prodala več kot so določale kvote. Številne in visoke globe je občutila družba Tokyo Electric. Leta 1927 so Japonci zaradi skrajšanja življenjske dobe žarnic za petkrat povečali svoje prihodke, a je vodstvo v tem videlo predvsem težavo: "Če bodo naše prihodke požrle visoke kazni, to nima smisla. To nas bo odvrnilo od vsega skupaj." Vodstvo družbe Tokyo Electric pa je - tako kot vsi drugi proizvajalci - vedelo, da bo cena bistveno višja, če se bodo odločili izstopiti iz kartela. Prodajne številke v 20-ih letih prejšnjega stoletja govorijo zase: leta 1926 so proizvajalci kartela prodali 336 milijonov žarnic. Štiri leta pozneje se je prodaja povečala na 421 milijonov. A uspeh ni trajal večno. Kartel je izgubil cenovno vojno Phobeus je začel izgubljati vpliv že v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Da bi povečali dobiček, je kartel ohranjal visoke cene, čeprav so se proizvodni stroški nižali. To je novim podjetjem omogočilo, da so svoje žarnice prodajali veliko ceneje, zaradi česar so potrošniki pozabili na stare velikane. Družba Tokyo Electric, ki je pripadala kartelu, ni imela nadzora nad stotinami družinskih podjetij, ki so nastajala po vsej deželi in trg dobesedno zasipale z žarnicami. Kmalu so na trg začele prihajati poceni alternative in člani kartela Phoebus so bili nemočni. Kartel je poskušal konkurentom groziti s tožbami, a so bile njihove grožnje neučinkovite, saj so se patenti kartela v zgodnjih 30-ih letih prejšnjega stoletja iztekli. Med letoma 1930 in 1933 se je prodaja kartela zmanjšala za več kot 20 odstotkov, čeprav se je svetovni trg zaradi vse večje elektrifikacije tovarn in gospodinjstev močjo povečal. Ko je leta 1939 izbruhnila druga svetovna vojna, so se Meinhardt in njegovi zarotniki odločili, da bodo Phoebus ukinili, povprečna življenjska doba standardne žarnice pa je ostala 1000 ur in tako je še danes. Zamisel o načrtovanem staranju, pri katerem je izdelek namerno izdelan tako, da se prej pokvari, je postala pomemben dejavnik v industriji izdelkov široke porabe. "Vsi proizvajalci kakovostnih izdelkov menijo, da je izdelek, ki se nikoli ne izrabi, poslovna tragedija," so leta 1928 zapisali v ameriški oglaševalski reviji Printers' Ink. Zdi se, da to za številna podjetja velja tudi danes. Sm kmet an s hribu doma, zato se na te stvari ne zastopm prou preuč, ma če sm prou zastopu, je moja lopata dimenzionirana tako, da je omejeno, koliko ljudi lahko "prelopatam" - potem se pa zlomi. Bom naredil lopato sam doma, pa bo bolj trpežna... In ko to berem, sedim in premišljujem. Namerno je narejeno, da se pokvari. In da je treba kupit novo. In s starim ni kam drugam kot - v kanto. Se pravi je ves sodobni svet naravnan tako, da proizvajamo odpadke. Ja, vem, večino se da reciklirat, ampak... Za samo proizvodnjo je potrebna energija, nastajajo pa tudi emisije. Tudi za razgradnjo in reciklažo je potrebna energija, nastajajo emisije, pa čisto vsega se spet ne da reciklirat. Zakaj sem se spotaknil ob to? Zato, ker mi zadnjih nekaj let trobijo, da bom svet odrešil, če prodam turbo-dizle in kupim štromarje...2 točki
-
2 točki
-
2 točki
-
2 točki
-
To pa na žalost ne vem...🙄...bi bilo treba preizkusiti. Je pri meni isto-skoz preizkušam,k ne vem😅...potegni kak torrent in boš videl če dela😉. Po moje je velika šansa,da dela,k nekih "revolucij" pri teh formatih in predvajalnikih v zadnjih par letih ni bilo...FLAC že zelo dolgo obstaja in ti čipi za dekodiranje...jih "štancajo" k "žemljice"... Preizkusi in napiši,kako je šlo-bo za marsikoga zanimivo....pač moja Mazda je čist nova,in jih še ni veliko,tako da si tukaj ne upam postavljati neke trditve....pri starejših,k jih je pa več🤔....bo zanimivo kako je z tem... L.P.1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
Moj Focus Jam 2019 ma spredi 2.5 zadi pa 2.3 tovarniško. večina non mulet AM in enduro 29'' majo spredi širše. mislim da do 2.5''1 točka
-
1 točka
-
Za jahto ravno ne vem, ampak ena kontejnerska ladja (sploh, ko izpluje na odprto, segreje motorje in rezervoarje ter preklopi na mazut), ja, takrat je pa tole vse skupaj "mala šala"...1 točka
-
1 točka
-
Seveda, to drži. Še vedno pa je bolj požrešen kot neka normalna športna limuzina ali karavan In če so mi za start-stop sisteme utemeljevali s "sistem poskrbi za 1-2 deci manjšo porabo, kar je pri miljonih vozilih v EU to toliko pa toliko goriva manj, kar vodi v zmanjšanje emisij", bi lahko isto rekel za suve ampak kotra...deci dva več tu in tam, pa je to spet miljon litrov več1 točka
-
Seveda ni nobene logike v tem. Ampak kdo smo mi, da bi izražali pomisleke, da recimo CX-5 kuri 10-15% več kot Mazda 6 z istim motorjem. Al pa CX-30 za pol litra več kot Mazda 3.1 točka
-
Samo zavedni. Če tankaš ali kupuješ v tuji državi, nisi nepošten. In če tankaš v Sloveniji, ni nujno, da si pošten. 😉 Sem že naletel na neaktivno ročko za tankanje, ker je nekdo pred mano, še predno je plačal, s črpalke popihal.1 točka
-
Če bi bili vsi šoferji ozaveščeni v tej smeri in skrbni (kupovali po možnosti tako, da bi se davki natekali v slovenski proračun), bi višek dajatev s tega naslova pomenil manj dajatev drugje oziroma višji standard. Verjetno je potencialno možno s tega naslova pridobiti nekaj 10 milijonov €.1 točka
-
1 točka
-
Te hankook gume so premijska roba, ne pa neke low budget. Dunlop spravi v žep, so nekje v rangu conti. Edino malo bolj glasne so. Drugače pa po prebiranju kupcev top gume. Pustimo plačane in podkupljen teste. Tisto je za naivneže. Kar se tiče pa cx 30 sem jo dobil za ugodno ceno. Samo barva je 800€ doplačila. Zame zelo dober nakup. 👍1 točka
-
kakorkoli gledamo, in sem mnenja da je CX-30 res odličen avto, ampak dimnzija gume je pa pred-potopna....215/55 r18.....kot prvo 215 sploh ni standardna dimenzija, to je kar nekaj......in enako 55 ali imaš 50 ali pa 60.....torej so tukaj pa malo zgrešili....ali imate v homo.kartončku še kako drugo dimenzijo. JAP avti imajo ponavadi zelo bogo bero tega, medtem ko imajo razni VW cel rang teh....1 točka
-
Tukaj podajate cene za dimenzije, kjer so gume najcenejše. Recimo zimska michelin guma dimenzije 215/55r 18, kakršno ima cx30, pride okoli 200€/kos.Štiri gume =800€. Tako, da bi krepko premislili, katere zimske gume bi montirali. 😉1 točka
-
Vidva bosta v kopru zmontirala zimske gume 15.11., ampak tam bodo takrat temperature okoli 25°C, če bo huda zima bodo mogoče padle na 20°C. In ko bo enkrat sredi marca res padel sneg (smučanje v Dolomitih), bodo itak že "zakrknjene"... Važno, da so tanartabltaboljše zimske gume, kar jih je na tržišču...1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
Senad, najboljše ti bo testirati ciljno vozilo in doživeti v prvi osebi, če ti zadeva ustreza, saj so mnenja ponavadi zelo subjektivna. Ne ga šparat na testu, naj zapoje kot Frajtonerca! :)))1 točka
-
Hehe, spet bo burna debata... Enostavno povedano, bencinarja boš moral voziti bistveno drugače, da bodo konji zaživeli. Nič več lenarjenja pri 2000-2500 obratih, ampak stisnt, da bo šel na 6000 obratov, kjer je tehle 192 vrancev doma.1 točka
Ta lestvica je nastavljena na Ljubljana/GMT+01:00