Janez007

Tudi sam sem že slišal zgodbo, ko so ponoči ukradli skoraj novega terenskega Mercedesa iz garaže zelo varovane hiše. Zgoraj spali, spodaj vse pod alarmom, pes, ... pa je Mercedes kljub temu izginil. Vem, da si zaščite proti profesionalnim vlomilcem ne moremo privoščit, kot si jo nekateri (24/h fizično varovanje varnostnika s pištolo v posebni ogrevani stražarnici pred hišo) ... poznam tak primer ... Glede ustvarjanja hrupa ... vsaj pri mojem sosedu - nasproti moje spalnice se pogosto ponoči sproži sirena alarma in tuli kakšnih 10 minut. Prvič, drugič sem še malo opazoval, sedaj pa si samo še zatisnem ušesa in počakam, da piskanje mine.

Uff, to je pa menda zelo kompleksna matematična naloga, čeprav izgleda na pogled enostavna. Znanec me je podobno spraševal ene 27 let nazaj za razrez iverk (bolj enostavno, ker je 2D problem, tvoj je 3D). Pa sem nekaj poskušal, pa ni šlo, in sem vprašal kolega matematika. Njegov odgovor je bil tak, kot sem napisal v 1. stavku. Potem sem na to pozabil. Vidim pa da obstaja nekaj na to temo na spletu .. https://core.ac.uk/download/pdf/67602282.pdf

namesto vejice uporabi podpičje ... če pogledaš moje objave so v enačbah podpičja

Zato skopiraš svojo formulo v 4 stolpcu (napisano samo 1x v zgornjo celico, začne se z "=") ... formula se potem pri kopiranju prilagaja poziciji celice in grabi in preračuna vsako (drugačno) celico posebej. Lahko mi pošlješ en primer datoteke in ti naredim ... Če želiš v formuli sklic na določene celice zamrzniti (da se ne prilagaja poziciji), totem pred sklice dodaš znak $ Primer1: =A1+B1 ... ko to skopiraš navzdol v spodnje celice, bo naslednja formula postala =A2+B2, še naslednja =A3+B3 itd. Primer2: =$A1+B1 ... ko to skopiraš navzdol v spodnje celice, bo naslednja formula postala =$A1+B2 ... ker je pred A1 dolar (namesto pisanja $A1 lahko samo pritisneš F4 + klikneš na celico A1)

Ctrl + 2x hiter klik na zgornjo novo celico s formulo (spodnji desni vogal - kvadratek) ... avtomatsko se vse skopira do spodnje zadnje 2128 celice (vmes ne sme biti praznih vrstic).

Če berem nekaj zgornjih objav se mi zdi, da ima vsak po svoje prav. Kaj je pravično, pošteno, kaj je prav? Stroške (elektroenergetskega sistema, avtocest) se lahko v grobem razdeli na stroške investicije (nakupa in izgradnje objekta, financiranja izgradnje) in stroške obratovanja-rednega vzdrževanja (da je objekt ves čas primeren za uporabo). Ponavadi stroške investicije krijejo lastniki glede na lastniški delež (lastnik državnih firm je država, ki jo financiramo davkoplačevalci), stroški obratovanja pa se delijo glede na uporabo na uporabnike. Vprašanje je, kako zakompliciran model delitve obratovalnih stroškov naredit, da bo dovolj pošten in hkrati ne preveč zakompliciran. Pri omrežnini je bil po mojem mnenju preveč zakompliciran (ampak v smeri večje pravičnosti ... tisti ki več rabi omrežje, naj za njegovo investicijsko vzdrževannje več plača). Pri letnih cestninah je morda preveč enostaven (kaj ima veze kubitura motorjev s cestnino? Zakaj ne bi plačevali glede na težo in letno prevožene km, če se že evidentirajo na tehničnih? Provociram...).

Saj to velja za povsod - tudi pri nas se nam pod vladavino psihičev ne piše nič dobrega (kot vidimo eni že dolgo kopirajo stališča od ameriškega).

Uvod bom spustil, ker je za v jamralnik. Gre za večjo hišo kjer stanuje par +80 let, na robu naselja. Iščem enostavno tehnično varianto varovanja hiše. Vem, da bi bilo najbolje imeti okoli hiše vsaj 8 kamer zanesljivega video nadzornega sistema, dobro osvetlitev okolice, alarm, nemškega ovčarja in notri še Rottweilerja. Osvetlitev - zunanja osvetlitev s senzorji obstaja, lahko jo z nizkimi stroški še izboljšam. Vhodna vrata nimajo kukala in se ga menda ne da vgraditi (Pirnar ALU vrata s pokončno sredinsko šipo)??? Ali obstaja kakšen enostaven sistem kamere+zaslona (ne domofona, saj obstaja zvonec, ki dobro funkcionira)? Kamero bi namontiral nad vrata, notri pa manjši zaslon, ki bi na primer ob pritisku na gumb sprožil pogled skozi kamero? Video nadzorni sistem 4-ih kamer. Ker par ne uporablja pametnega telefona, bi bil potreben namenski zaslon za pregled nad kamerami. Zaželen je tudi dodaten oddaljen dostop z druge lokacije (preko telefona). Sistem 4-ih kamer povezati z žicami bi bil kar izziv, wi-fi komunikacija pa mogoče slaba, saj bi bila oddaljenost med kamerami tudi 20 m, vmes pa nekaj opečnatih sten. Kaj pa alarm? Sam sem to kupoval pred 20-timi leti, nek Ademco, ki še dela, 1 x sem zamenjal le akumulator ... Kaj bi bilo za kupit danes (poceni, zanesljivo, enostavno za rokovanje). Če se da kombinacija WI-fi in žičnih povezav senzorjev? Obstajajo sistemi, ki združujejo videonadzorni sistem in alarm?

Ampak deluje, vsaj na tebi Alex ... 😄

Menda se rabljene Mazde dražijo ... https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=20648638&display=Mazda Mazda6

Samo ne razumeš, ali si naštudiral, pa se ne ujema s tvojim izračunom? (povprečje 3 konic bloka preteklega obdobja, min 27% priključne moči in pogoj OM1 >= OM2 >= OM3 >= OM4 >= OM5)

Zanimiva želja 😯

Prednost Excela je ravno v tem, da lahko veliko stvari rešiš z vgrajenimi funkcijami. Je pa res treba poznat ene 3 stvari ... Če to ni zadosti (v primeru Slivke je), napišeš v modul svojo funkcijo oz. VBA proceduro in poljubno premetavaš in spreminjaš vsebine celic. Nekoč se napisal VBA proceduro (cca 3.000 vrstic), ki je iz tabele vozlišč in vodov prebrala konfiguracijo prenosnega električnega omrežja in na osnovi te konfiguracije naredila kodo ( enačbe, ...) za Wolfram Mathematico, ki je naredila izračun napetosti, tokov, pretokov, itd. in pljunila tabelarične in grafične rezultate ... z enim klikom v Excelu in eno ukazno vrstico v WM. Za omrežje s 300 vozlišči je VBA procedura naredila 30.000 A4 strani kode za import v WM ... WM je rezultat računala cca 6 ur ... To je bil problem, vreden pisanja VBA, ne pa Slivkin ... 😀

Mogoče ima kakšne rabljene @scania, ki jih menja na 60.000 km. 😃 (pogrešam njegove prispevke ).

@etcho, ma ne vem če so za @Slivka makri ... za mamico pa po mojem mala malica. Jaz bi v desni stolpec D v celico napisal enačbo za brisanje presledkov =SUBSTITUTE(A1;" "; "") in jo skopiral v vse celice stolpca D ("copy", "paste as formula" ali potegneš navzdol spodnji desni mini kvadratek celice). Rezultat: Kopiranje enačb ... ko vpišeš enačbo v eno celico, enostavno z miško primeš in potegneš dol spodnji desni del celice - kvadratek (se kopira vsebina v druge celice, v tem primeru enačbe): Če še ne bi delalo (iskanje zaradi enačbe v celici), bi rezultat (celice v stolpcu D) označil, kopiral, spustil nazaj na isto mesto kot golo besedilo.

Če želite v Excelu odstraniti presledke iz številke, kot je "123 456 789", in jo spremeniti nazaj v "123456789", lahko uporabite funkcijo SUBSTITUTE. Tukaj je, kako to storite: Izberite celico, kjer želite prikazati številko brez presledkov. Vnesite naslednjo formulo: =SUBSTITUTE(A1, " ", "") Predpostavimo, da je vaša številka s presledki v celici A1. To bo številko "123 456 789" spremenilo v "123456789". Če imate več številk, lahko formulo kopirate v druge celice.

Veliko tega političnega cirkusa (zelenega prehoda) je zaradi ustvarjanja novih delovnih mest. Veliko ceneje in za sistem učinkovitejše je narediti veliko proizvodno enoto (elektrarno), vendar se tam zaposli nekaj ljudi (več elektrarn na spodnji Savi sploh nima posadke). Vse te inštalacije po strehah pa so angažirale mnogo ljudi, od komercialistov, ki novačijo nove stranke (poznam enega mladeniča, ki je takoj prekinil faks in zasluži 3 x toliko kot njegov oče, ki je mag. elektrotehnike v "normalni" elektroenergetski službi), inženirjev, ki projektirajo, montažerjev, serviserjev,... bi ugibal, če pride na spodnji Savi na 1 elektrarno z 40 MW moči 1/3 zaposlenega človeka, potem pride na enako količino proizvedene energije cca 40 MW x 4.000 ur => 160 GWh /1000 = 160 MW / 0,011 MW (elektrarna na hiši) ... 14.500 sončnih elektrarn ... recimo 150 ljudi, ki imajo z njimi posla (1 človek na 100 sončnih elektrarn). A to imaš ravno streho? Katere vrste? Tisto, ki že takoj pušča, ali tisto, ki bo začela puščati čez čas? 😃 Nobel. 👍

Meni je barvo fasade izbrala arhitektka. Izbiro pokažem fasaderju, ki komentira "Janez, ovo neče biti dobro, premalo kontrasta". Čez 1 mesec pa "Janez, boga mi, dobro je izpalo". Ljudje barvo izbirajo na majhnih vzorčkih, kar navadnega človeka zavede.

To je res. 👍 Sam se primerjam s sodelavcem, ki naredi dnevno po avtocestah 200 km, jaz 20 km. Pozabim pa se primerjat z očetom, ki dnevno naredi po avtocesti 2 km. Vsi kupujemo letno vinjeto za 117,5€, izkoristimo pa jo v razmerju 100/10/1. Tudi subvencije nekateri izkoristijo, drugi ne, pa neto meritve itd.

Poleti je elektrika mnogo cenejša kot pozimi. Kdo ne bi znal s takim sistemom zaslužit? Iščem nekoga, ki bi zamenjal mojo poletno odvečno toploto (ki jo moram odvajati iz stanovanja) za zimsko (ki jo moram dovajati stanovanju) ... brez doplačila 😃 Podobno gre pri starem sistemu neto meritev. Hourly fluctuation of electricity prices in summer and winter | Download Scientific Diagram Electricity price for a typical day in summer and winter in Zealand,... | Download Scientific Diagram Problem je, ker bajto soseda, ki ni po mojem okusu, ampak njegovem, gledam jaz, ne pa on. 😃 Podobno kot iznajdljivi lastniki Mazd, ki odmontirajo DPF filter ne vohajo svojih strupenih saj, ampak jih vohajo lastniki vozil, ki vozijo za njimi, tudi vozniki "ekoloških", "zelenih" električnih vozil.

Veste kaj me najbolj moti na tej sliki? Barva fasade. 😃

Po naključju poznam konkretno ozadje in akterje te zgodbe, ki sega več kot 10 let nazaj. EU nas je že dolgo nazaj opozarjala, da to z neto meritvami ni OK, ... samo toliko glede slovenske in EU politike, ki se včasih tudi razhaja. Kupci sončnih elektrarn, el. avtomobilov, ... so tukaj težko kaj krivi. Kot sem kriv jaz, ko izkoristim davčno dohodninsko olajšavo za vzdrževane družinske člane.

Država mora poletni narejeno el. energijo po 20 €/MWh pozimi vračati, ko je po 200 €/MWh. Velika večina investitorjev v neto meritve, el. avte ni nič kriva, izkoristila je sistem-pogoje, ki jih je predpisala država. Ni pa prav, ker so ti pogoji do ostalih davkoplačevalcev nepošteni - kriva je politika. Koliko je še tega na ostalih področjih (subvencije gospodarstvu) si lahko samo mislimo.

Ta poleti narejen presežek električne energije v MWh državi koristi toliko, kot ji koristi v teh mrzlih februarskih dneh presežna toplota lanskega poletja - nič (natančnje, država mora poletni narejeno el. energijo po 20 €/MWh pozimi vračati - plačevati-kompenzirati po 200 €/MWh).

Zanima me koliko ljudi bi kupilo/vozilo električni avto, če bi bili stroški nakupa, vzdrževanja in obratovanja enaki stroškom bencinskega avtomobila? 1. ekološki so po mojem mnenju približno toliko kot bencinski, samo da ves povzročen drek ostane oddaljen od uporabnika električnega avta (v Šoštanju, na drugih kontinentih (proizvodnja litija, grafita, bakra, itd)), kar je zelo hinavsko 2. poceni nakup omogočajo subvencije, ki niso nič drugega, kot prerazporejanje denarja vseh davkoplačevalcev manjši skupini - kupcem el. avtov 3. poceni obratovanje omogoča poceni/zastonj električna energija, zaradi nepravične razporeditve stroškov: - električna energija je veliko manj obremenjena z dajatvami kot motorni bencini, - električno energijo iz "samooskrbe" s sončnimi elektrarnami v kombinaciji z obračunom na osnovi letnih neto meritev drago plačajo preostali odjemalci električne energije, ki teh "zajedalcev" elektroenergetskega sistem na svojih strehah nimajo, in sicer s prispevki za obnovljive vire energije in še čem.