Janez007

Alex, bolj ko se trudiš izvleči, bolj toneš ... sicer pa, tudi mene že malo leta je...o? Ampak če zaj...a, priznam ali se opravičim. V glavnem samo ta razlika. Primer je premijska CX-30, sama hvala s tvoje strani, včeraj pa si posredno priznal, da ni vredna svojega denarja. Saj bi lahko povedal že prej in preprečil, da bom to spoznal na svoji koži. 😆

Alex, doma imam merilec in sem ter tja pomerim. Če Mazda naredi lak debeline od 80-120 mikrometrov (vključuje vse sloje nad kovino), kako bi lahko avtoličar naredil skupaj s starim 120 mikrometrov? Ko sem nazadnje kupoval avto je prodajalec "pozabil", da so bila ena vrata dodatno barvana. Merilec na teh pokaže okoli 200 mikrometrov, na ostalih ravnih površinah med cca 90 in cca 110.

Premerite debelino laka - če je vse pomembno okoli 100 mikrometrov, je en velik del skrbi odveč. In avto naj bi imel še garancijo, tako da riziko je majhen.

Boss, to smo že razdelali - tvoja teza je veljala v času socialističnega planskega gospodarstva. V tržnem gospodarstvu pa se cene oblikujejo na trgu na osnovi ponudbe in povpraševanja. Če je bilo novo 4 sobno stanovanje v Ljubljani na Grbini leta 2015 vredno 250.000 €, koliko bi bilo po tvojem vredno danes? Poglejte samo cene ženskam priljubljene Mazde CX-3 ... koliko so bile nove in po koliko se prodajajo 8-9 let stare. Zato pravijo, da so ženske draga investicija ... 😃

Potem pa nisem bil dovolj jasen - da nominalne cene v velikem časovnem koraku niso primerljive. To je bila poanta. Konkretno, če Alex danes pravi, da ne da za CX-30 več kot 30.000, zakaj je dal 3 leta nazaj, ko je bilo takratnih 30.000 vrednih enako, kot danes 32.000? 😄

Alex, praviloma bi bilo potrebno upoštevati časovno dimenzijo denarja. To v praksi pomeni, da 30.000 € pred tremi leti ni enako današnjih 30.000 €. Leta 2015 si v Ljubljani rabljeno 2 sobno stanovanje dobil za 100.000 €, danes, 10 let kasneje enako za 200.000 €. + 100% Leta 2015 si v Sloveniji dobil novo Mazdo 3 srednje opreme za 19.000 €, danes, 10 let kasneje primerljivo za 28.000 €. +50% (če upoštevam trenutne popuste -3.000, potem cca +30% ... so pa paketi opreme neprimerljivi) Skupna inflacija v Sloveniji od leta 2015 do leta 2025 je bila približno 20% - to pomeni, da so se avti, sploh pa stanovanja podražila več kot povprečno izdelki in storitve, ki so v košarici za izračun inflacije. Mazda cenik 2015: Mazda cenik 2025:

Strojnik (univ. dipl) je bil šef ...

Nekoč mi je štromar pri Mobitelu razlagal, kako je njihov strojnik sprojektiral napajalne kable bazne postaje - do bazne postaje je prišel kabel 16 mm2, naprej v bazno pa je sprojektiral 32 mm2. Škodi ne. Je pa včasih tako, da so velikoserijski kabli večjih presekov celo cenejši kot nizkoserijski manjših dimenzij. Se spomnim, da so bili nekoč 20 kV bakreni kabli 240 mm2 cenejši kot 180 mm2.

Tudi lepotica na lepotnem tekmovanju zagovarja mir na svetu, blaginjo za vse, neonesnaženo okolje. Kaj nam to pomaga? Eno so lepe želje, drugo pa tehnične in finančne omejitve, da se želje izpolnijo. In potem sem poslušal po TV kako bivši minister za energetiko, po izobrazbi teolog, enkrat zagovarja, drugič ne zagovarja določenih energetskih projektov, odvisno od njegove vloge (enkrat minister, drugo leto opozicija) - seveda on lahko mirne vesti preklaplja, ker nima osnovnih znanj energetike. V dveh letih, ko so ga strokovnjaki brifirali, se je nekaj površinsko naučil, vendar to še vedno ni dovolj. Žal pa je danes tako, da takšni ljudje dejansko sprejemajo odločitve. Jaz vidim eno veliko težavo v tem, ker se nekaterim zdi, da je skoraj vse možno, če se hoče. In v energetiko vlečejo paralele iz sveta informatike, kjer so se zadnjih nekaj 10 let res dogajali skoraj čudeži. Pred 30 leti sem imel doma prvi internet s hitrostjo 32 kb/s, danes imam 600 Mb/s - približno 18.000 x hitrejšega. Pozabite na tako hiter razvoj, razne neverjetne preboje v energetiki.

Lahko je biti družboslovec in soliti pamet tehnikom in inženirjem. 😃 Osebno cenim tako dobre družboslovce, dobre novinarje, filozofe, psihologe, dobre politike in tudi dobre naravoslovce, dobre zdravnike, dobre kemike, dobre tehnike in dobre inženirje itd. Ne cenim pa inženirjev, ki pametujejo zdravnikom, ali zdravnikov, ki pametujejo inženirjem. Jih pa razumem zakaj pametujejo - ker tako malo vejo o področju drugih. Če bi bilo tako enostavno, bi že zdavnaj odkrili metodo, ki bi podaljšala življenje recimo na 1.000 let ali razvili baterijo, ki bi omogočala, da z običajnim serijskim EV pozimi z enim polnjenjem prevoziš 1.000 km. Zadnjič pred novim letom mi je Danec jamral, da so imeli rekordno visoko ceno električne energije, ker ni bilo sonca in ni bilo vetra. Buteljni Danci, ker ne vejo za baterije. 😁 Apel podobo na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi. Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi; ker ogleduje smôlec obuvalo, jermenov méni, de ima premalo; kar on očita, koj Apel popravi. Ko pride drugi dan spet mož kopitni, namest, de bi šel delj po svoji poti, ker čevlji so pogodi, méč se loti; zavrne ga obraznik imenitni, in tebe z njim, kdor napačen si očitar, rekoč: "Le čevlje sodi naj Kopitar!"

Ceno je vrgel Copilot .. Bil sem pred leti na temo pametnih omrežij na ekskurziji v eksperimentalnem mestu Aspern - Dunaj. Velik del (pameti) izredno dragega projekta je financiral Siemens. Ne vem, če si mi lahko to privoščimo, najprej si dajmo privoščit vsaj dosegljiva stanovanja, potem pa naprej. Tako pa se mi tole glede baterij ob trafo postajah (samo elektro Ljubljana jih ima če se ne motim preko 3.000 ... x tvojih 250.000 € = 750 MIO € za Elektro Ljubljano, eno od 5-ih elektrodistribucijskih podjetij), kaj šele pametnih mest bolj kot "sanja svinja kukuruz". Glede starih energetikov in (pre)trdih buč. Če ne bi bilo Milana Vidmarja, Andreja Pehanija itd., ki so 70 let nazaj zasnovali koncept enostavnega, izredno zanesljivega in vzdržljivega elektroenergetskega omrežja, ki še vedno kljubuje tudi raznim neumnostim mehkih elektroenergetskih buč, se mnogi ne bi mogli prevažati z EV.

Super, a veš koliko bi to stalo? Bi bil pripravljen to plačati? In ta baterija še nič ne reši morebitnih obratovalnih težav (tokovi, napetosti) v vodih od trafo postaje do zadnjega odjemalca. Torej baterija + zamenjava-ojačitev vodov. Recimo na našo trafo postajo moči 400 MVA je priključenih 10 x 10 kW sončnih elektrarn, ki poleti čez dan pridelajo 10 x 10 kW x 10h električne energije, skupaj 1 MWh. Na to postajo je priključenih cca 50 stanovanjskih hiš. "Cena baterijskega hranilnika z zmogljivostjo 1 MWh se lahko precej razlikuje glede na proizvajalca, tehnologijo in dodatne funkcionalnosti. V Sloveniji se cene za baterijske hranilnike gibljejo okoli 2.500 EUR na kW, kar pomeni, da bi za 1 MWh (1000 kW) lahko pričakovali ceno približno 2,5 milijona EUR" (samo še popravim tega Copilota: 1 MWh = 1000 kWh in ne 1000 kW) 2,5 MIO €/ 50 hiš = 50.000 €/hišo ... vidiš kako poceni je v resnici električni avto, sončna elektrarna, ... ... oziroma koliko škodljiva za elektroenergetski sistem

Na tržni smo imeli dežurstva, ki smo mu rekli pljuvalnik, nehvaležna služba, eni kolegi so zdržali le nekaj dni. Na elektroenergetskem področju je vedno več politike, marsikatera usmeritev se mi je zdela nerazumna, ti jo moraš pa zagovarjati pred ljudmi, parlamentarci, ... zoprno.

Univerzalc, naravoslovna gimnazija, študij elektrotehnike-energetike, raziskovalec na elektroinštitutu, inšpektor na Tržni inšpekciji (vodenje upravnih in prekrškovnih postopkov ... varstvo potrošnikov, avtorske pravice, električna varnost, osebna varovalna oprema, trgovina, gostinstvo, itd. itd.), uradnik na ministrstvu (priprava in usklajevanje predpisov s področij energetike, učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije), množično in posamično vrednotenje nepremičnin. Dobrih 30 let izkušenj na teh področjih. Pa sam sem organiziral in vodil izgradnjo svoje hiše, kjer sem se veliko naučil ... me tehnične stvari veselijo. To tvoje meni manjka, da bi "začutil" štrom - ko sem delal na elektroinštitutu sem šefu težil, da bi šel za nekaj mesecev delat na kakšno elektrodistribucijsko podjetje, ali šel na oddelek visoke napetosti, ker so hodili merit na teren, pa ni bilo posluha. Tako sem sedel za raćunalnikom in delal analize, računal elektroenergetske situacije na modelih (po svoje pa bolj varno - nekoč je sodelavca na terenu v eni elektrarni do smrti stresla visoka napetost, 30 let starega magistra elektrotehnike). Pa sem po šestih letih šel na teren sam, ampak v druge vode, kjer sem se morda največ naučil (kako se obrnit v kolesju predpisov, ker nisem pravnik).

To je kar nekaj ... "že danes sestavljajo RTP znazivno močjo 110 visoko/30/20/10kv" ... brez zamere, ampak kaj se čem pogovarjat, če se niti ne loči moči, energije in napetosti. Najprej, elektroenergetsko omrežje se deli na 3 napetostne nivoje, ki vsak na svoj način opravlja svojo funkcijo: - nizkonapetostno distribucijsko omrežje (400V - medfazna napetost oziroma 230V fazna napetost) - zasnovano radialno - drevesasta struktura - srednjenapetostno distribucijsko omrežje (10, 20 in 35 kV ... 35 kV nivo naj bi se ukinil že 20 let nazaj) - zasnovano zazankano, a obratuje radialno (drugi del zanke predstavlja rezervo) - visokonapetostno prenosno omrežje (110 kV, 220 kV in 400 kV ... 220 kV nivo naj bi se dolgoročno ukinil) - zasnovano zazankano in obratuje zazankano

Lahko da so marsikaj povedali, lahko da se kaj ni prav razumelo. Ker električna moč 10 kW je 10 kW, sončne elektrarne, polnilne postaje EV ali strojnega obrata. Torej teh 10 kW je jasnih, bolj kot pri Mazdah. Včasih sem se ukvarjal z dolgoročnim načrtovanjem elektroenergetskih omrežij - po domače, planiral sem predvideno bodočo porabo in računal kako jo pokriti z novimi, drugačnimi vodi, transformatorji, itd. Za 25 let naprej, zato ker ojačanje elektroenergetskega omrežja traja leta. Spomnim se kolega, ki je računal upravičenost daljnovoda Cirkovce-Pince, ki bi slovensko visokonapetostno omrežje povezal z Madžarsko. Od tega je 25 let. Ali ko je drug kolega računa prehod ljubljanskega 10 kV omrežja na 20 KV. Predlagal je "naravni" prehod, ki bi trajal cca 40 let. To pomeni, da se je začelo že pred 30-timi leti kupovati samo še 20 kV opremo, ki bo nekoč omogočila prehod na 20 kV. Danes še vedno obratuje na 10 kV. Kam je šel tvoj denar zadnjih 30 let, ki si ga vložil v svoje avte? Imaš doma novega Mercedesa ali staro Mazdo? Kam je šlo tvojih 50.000 €?

Še številke na števcu komaj preberem, kje da bi opazil prah. Sicer pa kaj bom pucal, če ga bom prodal. 😀 A domet si opazil ... 916 km 🙂 Ko natankaš ti pa? Je vsaj 700 km? 😁

Nimam izkušen z njihovimi servisi, imel pa sem mesec nazaj izkušnjo z njihovim lesenim prodajalcem. Brez smisla, da bi potencialnega kupca ujel v svojo mrežo. Če on proda 5 avtov na mesec, bi jih jaz 50. Na mail sploh niso odgovorili, nato sem se oglasil tam, so mi sprintali ponudbo 100% po ceniku in obljubili, da me naslednji dan pokličejo za nakup neke dodatne opreme, a niso poklicali. Na drugi strani sem se dan kasneje vse zmenil z Amadejem iz Kranja, le preko telefona in maila. Pa je šlo 30.000 v Kranj in ne na Vič.

Sem se slikal za dokumente lani novembra v našem kraju ... 16 €

Če nisem čorov, gre za enake svečke za bencinske motorje G120, G145, G150, G165, G192, G194 in X180 ter X186 😀 In junija 2023 sem zanje v akciji plačal 19,18 € ... 🙃

Moral sem prejle tankat in prihranil v primerjavi s tankanjem jutri skupaj 0,16€.

Problem naj bi menda bil, ker sta bila zjutraj oba vozna pasova dokaj zabasana in je potem rdeči rinil na pas modrega.

@dvorjan, rdeči ni električen. 😁 Vozni pas rdečega se zaključi čez 70 metrov (se spremeni v BUS), ko mora po pravilih počakati oziroma zaviti na levo in se uvrstiti na pas modrega vozila. Ampak prednosti pred modrimi vozili verjetno rdeči nima ... ali?

Zjutraj pri kavi se je odvijala debata, kdo ima v spodnjem primeru prednost? A ali B? Ker je pas, kamor zavija A kmalu le za BUS. Bi rekel, da ima rdeči prednost za desni pas, ne pa za levega, kamor zavija modri???