Janez007

Ne, res mi marsikaj ni jasno, kar napišeš. S tem rošenjem si spet brcnil v čisto temo. 🤨 Komu se v ledeno mrzlem avtu v tem vremenu ne zarosijo šipe, ko se v avto usede ves moker? Rešitev = segrevanje + menjava zraka z bolj suhim, običajno zunanjim, če so oblačila in tepihi polni vode. Kroženje notranjega vlažnega toplega zraka povzroči dodatno izhlapevanje vse tiste vode, ki je v tekočem stanju. Najhitreje se jo znebi z zamenjavo z zunanjim mrzlim in zato bolj suhim zrakom. Ko se ga segreje je v veliki meri nenasičen in lahko sprejme veliko nove vlage, zato ga je treba čimprej spet odvesti ven. Tako se kabina hitro posuši. Brez vlage na šipah notri ne more biti rošenja!

Ti to druge sprašuješ, pa sam najbolje obvladaš?

Sneg ne bo ovira. Vedno pa se lahko zgodi kakšna nesreča in je takoj +1 ura. Ampak saj bo šlo v rok službe. in če prideš prekmalu, se lahko ustaviš v Mazda salonu in jim poveš, da prepoceni prodajajo premijske avte.😂

A sem prav razumel, da se Bossu v 4 leta stari Mazdi šipe rosijo od masti in ne od vlage???

Da ne odpiram nove teme. Zanima me, kakšna je osnovna razlika v delovanju klimatske naprave-kompresorja v Mazdi med režimoma "A/C" in "A/C ECO"? Kompresor dela tudi v današnjih mokrih/sneženih razmerah pozimi in suši zrak v kabini?

Po 4 mesecih od vplačila je menda paket agregatov pripravljen.

Verjetno so vsi "od dol", teh 130.000.🙃

Za razliko od Sokrata, ki je rekel »Vem, da nič ne vem«, bi ti lahko rekel »Ne vem, da nič ne vem« 😄

A ni pri košarkaških žogah ali pinkponk loparjih podobno? Dober oprijem zahteva mehkejšo in zato hitreje obrabljivo gumo oz umetno maso. Dokler ne pogruntajo kakšne posebne strukture, ki jo uporabljajo na primer žuželke ... nimajo gumijastih Goodyear ali Michelin stopal, pa z lahkoto hodijo po stropu.

Izgleda super. Kje si pa nabavil?

Ugibam, da so taki občutki zelo subjektivni. Težko je dajat sodbo na osnovi razlik občutkov med novimi gumami in 2 leti starimi gumami, 1/2 leta starega avta in 6 let starega drugačnega avta, ceste s 3 ali 6 cm snega, suhega snega ali mokrega snega, na zmrznjeni podlagi ali odmrznjeni podlagi, na ravni cesti ali na ovinkasti cesti, nagnjeni, itd, itd. ... N različnih dejavnikov.

Ma nisem prepričan. Imaš veliko poštenih ljudi med Slovenci, Bosanci, Srbi, ... in kar dosti nepoštenih med Slovenci, Bosanci, Srbi, ... Sam ljudi ne ločujem na leve, desne, verne, neverne, Slovence, tujce,... ampak predvsem po njihovih poštenih ali nepoštenih dejanjih.

Konkretno katerih? Pričakujem, da si olajšaš glavobol in jih iz glave vržeš vsaj 10.

Spet gre za primer, ki kaže, kakšni Balkanci smo. Sistem omogoči enostavnejšo prijavo in koriščenje bolniške, pa začnemo to izkoriščati. In vemo kaj sledi. Pol se bomo pa spet pritoževali, ker se bo treba za bolniško pokazat (čakat v polni čakalnici) zdravniku in za prekinitev še enkrat, kot je že bilo včasih.

Mene tole z DARS-ovimi datumi čudi, čeprav je za nas ugodno, hkrati pa si bo datume težje zapomniti. Prvi datum je logičeno, da vključuje datum nakupa, da greš lahko še isti dan na cesto. Drugi datum pa je nelogičen v smislu, da letna vinjeta velja natanko 1 leto, v resnici pa velja 1 leto in 1 dan. . Zato, da se še v matematiki ne bi kregali, se uporablja 2 vrsti oklepaja/zaklepaja: Zaprti interval vsebuje tudi obe krajišči. Označimo ga z oglatim oklepajem: [a,b]. [ a , b ] = { x ; a ⩽ x ⩽ b } Odprti interval ne vsebuje krajišč. Označimo ga z okroglim oklepajem: (a,b) ali redkeje tudi z navzven obrnjenim oglatim oklepajem: ]a,b[. ( a , b ) = { x ; a < x < b } Polodprti interval vsebuje samo eno od krajišč. Krajišče, ki ga ne vsebuje, označimo z okroglim oklepajem (redkeje: z navzven obrnjenim oglatim oklepajem) ( a , b ] = { x ; a < x ⩽ b } [ a , b ) = { x ; a ⩽ x < b } Podobna dilema je pri zaokroževanju števil. Se 1,55 zaokroži navzdol na 1,5 ali navzgor na 1,6? Uporablja se še vedno oboje. https://sl.wikipedia.org/wiki/Interval_(matematika)

Nekaj so podnebne spremembe zaradi delovanja človeka. V to sem prepričan tudi sam. Ne verjamem pa, da jih rešujemo, še manj pa da jih rešujemo na pravi način, kot to delamo s samooskrbnimi elektrarnami ali električnimi avti. Pravi način bi bila sprememba naših navad oziroma še bolj natančno opustitev naših razvad. Kako pa to narediti na celem svetu - si ne predstavljam, ugibam pa, da na lep način ne bo šlo.

Moje mnenje je, da bi se dalo denar, ki je vložen v ta cirkus s sončnicami, v elektroenergetiki veliko bolje porabiti. Če pomislimo, da je bilo v zadnjih 15-ih letih v sončnice vloženo toliko subvencij, kot stane TEŠ6, ki proizvede 10 x toliko energije kot te sončnice, pa to takrat, ko jo rabimo, je mrzlo in ni sonca. Torej so bile sončnice za davkoplačevalce 10 x dražje kot preplačana TEŠ6.

Eni mečejo katalizatorje preč, drugi pa jih kradejo ... 🙃 😃 To pa zato, ker je na celem svetu platine zelo malo (vsega nekaj tisoč ton), v glavnem se za nove potrebe zato uporablja reciklirana. Novomeški policisti prijeli tatove katalizatorjev SIOL.NET Novomeški policisti so v zadnjem letu dni obravnavali 17 tatvin katalizatorjev iz osebnih avtomobilov. Storilci so katalizatorje kradli predvsem v nočnem času iz vozil na parkiriščih pred stanovanjskimi...

Še ni velika težava, na nekaterih mestih v nizkonapetostnih omrežjih pa že - zato se ne dovoli priklopa. Govorim o tehničnih težavah. V vsaki sekundi, mora biti proizvedeno točno toliko električne energije, kot se jo porabi, sicer se lahko spremeni frekvenca ali celo pride do napetostnega zloma. In včasih se je proizvodnja (nekaj večjih elektrarn) prilagajala porabi ... to se da kar dobro uganit za nekaj ur naprej, nekaj manj za nekaj dni naprej, ... Danes se mora proizvodnja velikih elektrarn prilagajati ne samo porabi, ampak še privilegirani proizvodnji sončnih elektrarn, torej lokaciji, velikosti in gostoti oblakov , kar je nepredvidljivo. To prilagajanje moči velikih enot (predvsem plinskih elektrarn, ki lahko iz hladnega stanja pridejo v obratovanje v cca 15 minutah) je lahko zelo drago, ne moreš kar zaganjat in ugašat brez stroškov, vsako segrevanje/ohlajanje pa krajša življenjsko dobo (podobno kot pri Mazdah ) . Torej poleg subvencij iz prispevka za obnovljive vire energije, delajo sončne elektrarne dodatne stroške sistemu, velikim "nosilnim" elektrarnam ter tudi omrežju, predvsem nizkonapetostnem (230V), ki pred nekaj 10 leti, ko je bilo zgrajeno, ni bilo načrtovano za vključevanje nezanesljivih sončnih elektrarn. To lahko povzroči velike obratovalne težave, recimo poleti, ko je cela ulica na morju in nima porabe, zadnji v ulici pa ima sončno elektrarno, mora biti napetost pri njem višja od napetosti v transformatorju (cca 250V), da elektrika sončnice steče v transformator in naprej v srednje-napetostno omrežje (20 kV). Transformator pa mora biti nastavljen tako, da tudi ko sončnica na koncu ne dela (ponoči), ima lastnik sončnice še dovolj visoko napetost (cca 200V). Torej, kako nastaviti napetost transformatorja, da bo ob nedelovanju sončnice tudi pri zadnjem odjemalcu dovolj visoka napetost in tudi, da ko bo sončnica dajala največ, da bo energija sončnice lahko odtekla v transformator? In da ne bo nekomu v ulici zaradi previsoke napetosti uničilo elektronskih naprav. Zamenjat obstoječe kable z debelejšimi, kar izboljša napetostne razmere, pa ogromno stane. In kdo bi to zamenjavo plačal, lastnik sončnice, zaradi katerega so te težave nastale?

Ja, si predstavljam, tele občinske zadeve gredo dostikrat po domače. Včasih brez zakonske podlage, včasih pa je zakonska podlaga (odlok), pa je nejasen, dostikrat diskriminatoren, ali se ga pa niti ne upošteva dosledno. Poznam primere z naše občine in tudi ne morem verjet, kako se to dela na tak način. Pa raje ti ne povem, kdo jo obvladuje (ima zanesljivo večino v svetu in tudi župana) že kakšnih 15-20 let.

Kakšen padec na trda tla, je vsaj starejše uničil. Sem že enkrat omenil, da so posamezniki HDD pred potekom garancije zavijali v krpe in jih spustili na trda tla (ploščice). Diski navzven niso izgledali poškodovani, je bila pa poškodovana notranjost.

Zanimivo, da so crknili trije HDD in to novi. Meni se to v življenju še ni zgodilo, da bi nagajal nov disk, pa kupujem in uporabljam računalnike že 30 let. 1x mi je šel 2,5" disk na prenosniku, 2x 3,5" disk v službi, ampak vsi so bili že 2x amortizirani, en računalnik pa sem imel postavljen na predalniku in se je pri butanju predalov vsak dan ene 20 x fino ruknil ... Včasih me je to zanimamo in če se spomnim, so trdi 3,5" diski žrli 5W-10W moči, SSD in 2,5" trdi diski okoli 5 W, procesor 60-100 W (odvisno od tipa), srednje zmogljive grafične pa tudi do 150 W ... Meril sem moč, ki jo je vlekel cel računalnik iz vtičnice .... to pa so tudi izgube na napajalniku ... vse skupaj meni s stres testi ni prišlo čez 300W. Sam spremljam parametre s CPUID HWMonitor, vendar podatka o porabi diskov ni, je pa podatek o porabi procesorja in grafične. Imam le 400W napajalnik za i7 8700, GTX 1060, 2 x 3,5 HDD, 1 x SSD, 1 x M.2 in že 3 leta nikoli nobenih težav, pa sem delal stres obremenilne teste komponent. V prostem teku okoli 40W (2 x 3,5 HDD, 1 x SSD, 1 x M.2, gtx 1060, i8700) - brez porabe monitorja Tole s špagami res izgleda šalabajzarsko Računalnik sem naročil po komponentah in sestavil sam, pri tem pa za vsak slučaj dodatno hladilnik procesorja in grafično obesil še na špago, da se ne bi zaradi težnosti povesilo in povzročilo težav pri stiku hladilnika s procesorjem oziroma pri kontaktih grafiče z matično. Kaj praviš @NevLado?

V mešane komunalne odpadke mi ne odlagamo samo ostankov hrane, ampak: povoščen papir, vžigalnike, ostanke kosti in mesa (ostanki hrane), ohlajen pepel (ne lesni), plenice in sanitarne izdelke, iztrebke malih živali, mačji pesek, lase in dlake, ogorke cigaret, umazan papir, tapete, čevlje, vrečke sesalcev, smeti od pometanja, keramiko, porcelan, žično steklo, pleksi steklo, šiviljske ostanke, usnje, kasete, filme, fotografije, zgoščenke, diskete, celofan, lepilne trakove, manjše plastične izdelke za gospodinjstvo, tekstil (samo neuporaben, raztrgan, zapacan). Pri nas je možnost izbire velikosti zabojnika - prilagoditve glede na potrebe (80, 120, 240, 770 in 1100 litrov) in posledično cene. Mi smo štirje in shajamo s 120 litri. Vas je kolikor vem nekaj več in bi bilo 120 l verjetno premalo. Kar se pa tiče zaračunavanja storitev, ki se ne opravljajo, je to lahko kršitev Zakona o varstvu potrošnikov in kakšnega občinskega odloka. Si se že @Slivka že pozanimal, pritožil ali samo bentiš?