Boss

@Jest verjemi, da si se za ta čas pravilno odločil, ker za EV boš še vedno imel čas in precej bolj jasna bo zgodba čez nekaj let a se gre v pravo smer ali ne. Recimo VB prehiteva z elektrifikacijo in pri njih tole postaja silen bumerang in verjetno kmalu tudi velik padec prodaje EV-jev. Zakaj tako je zelo dobro razloženo v članku: Incidenti med polnjenjem električnih vozil, nekatere polnilnice naj bi varovala celo policija - Aktualno - Avto Magazin AVTO-MAGAZIN.METROPOLITAN.SI Je kaj takega v kratkem pričakovati tudi pri nas!?

Hehe, lepa čeprav malce podla.

Kolk maš porabo 10-13l/100km? 🤪 Wtf, pa sej nimaš small block Dodge Chargerja. Ne resno, kaj to pomeni, da stojiš v gneči al kako, ker to je čist preveč pa da je tolk razlike pozimi. hmmmm. Jaz imam cca 40% mestne in 60% AC-jev in skoraj nič regionalk, ki so najbolj varčne pa se vozim s 5,8l/100km. Če nisi kaj narobe preračunal te počasi razumem zakaj si tolk navdušen na EV-jem, ker ja to je res velika razlika. Drugač pa ja tud cena elektrike za gospodinjstvo je okoli 0,19€/kWH in če računamo okoli 20kwh/100km kolikor je povprečna poraba je to slabe 4€/100km. Mene pride 100km dobrih 9€. Letno okoli 750€ ceneje, če bi imel elektriko pa vsaj 10 jurjev dražji električni avto tako, da bi pokril v gorivu tam nekje v 13 letih. Servisi za ICE se pokrijejo z dražjim kaskim za EV.

Tako je, mi smo bolj SteamPunk privrženci. 😜

Sam še dolge gate, tople pletene nogavice, rokavičke in šal pa si "ready to go"

Tole je delna kopija predvojnega modela Opel Kapitan - zna bit, da so Rusi orodje pobral kot del vojne odškodnine po kapitulaciji Nemčije.

Tole povprečje je zelo varljivo, ker trenutno imamo v Sloveniji registriranih okoli 1,2 milijona osebnih vozil kar verjetno pomeni 1,5 vozila na aktivnega voznika. Od tega je verjetno vsaj tretjina vozil verjetno malo ali nič voženih in so marsikje zgolj za rezervo (tretji avto), ker recimo dat par sto evrov letno za registracijo in imat avto v rezervi spet ni tak nepremostljiv strošek. Če damo te "rezervne" avte stran saj jih sigurno ne bodo menjali za EV-je. Tako, da če je nekdo pripravljen dat za avto 40-50k€ se bo ta avto vozil in delal verjetno več kot 50km dnevno v povprečju in če vračunaš, da je v izogib nepredvidenim situacijam dobro imet v štartu vsaj za 100km vožnje napolnjeno baterijo. To pomeni, da recimo pri avtu, ki ima povprečno veliko baterijo 60kWh uro veliko na voljo le še 40kWh in v izogib prehitri degradaciji le te jo polniš samo do 80% (polnjenje do 100% je priporočljivo le takrat, ko imaš res dolgo vožnjo in ti je vsajk % pomemben). Tako ti ostane le še 28kWh ali za cca 150km vožnje je potrebno polniti po vsakem tretjem dnevu če pa je fejst vroče ali pa mraz pa celo vsak drug dan. Tako, da tale tvoja trditev je bolj v rangu na vsake 2-3 dni. Trenutno je to izvedljivo, kaj bo pa čez 5 let al pa 10 pa je veliko vprašanje.

Ma še to ni treba, če si daš zvečer na šipo isti senčnik kot poleti. Poleti pa si vzameš 30 sekund odpreš vsa vrata in jih na eni strani 2x zapreš, da spraviš vročino ven pa si ready to go, vsaka noramlno vzdrževana klima pa stvar uredi prej kot v pol minute.

Ja če ma tvoja ura 72minut. Z vso pripravo in vsem pa recmo, da ti rata tri Ioniqe nafilat. Pa še to si notri spravil le elektrike za cca 250km/enega če so temperature idealne. Oziroma le 150km, če je pod nulo al pa 40°C. Se pravi si v eni uri torej natankal za cca 450-750km vožnje. Na klasični polnilnici pa bi v eni uri natankal za 10.000km vožnje, če bi recimo plačal preko Petrolove aplikacije "Na poti" in ne bi šel na blagajno. Se pravi tako kot to narediš z EV-jem. Se pravi polniš EV je z močjo 160kW, ICE-je pa z močjo 2MW 🤣

Začenši s sankami.

Sej to so že razložili - taki bodo žal na javnem prevozu. Za to, da boš lahko imel sploh avto boš moral biti relativno dobro situiran verjetno nekje vsaj srednji razred pa še to si boš lahko privoščil bolj osnovo. Agenda je spravit ljudi s cest in jih zapret v 15 minutna mesta.

Lohk pa tud na streho prvežem, da bodo une grde sanke vsaj čemu koristile.

... pa mucki kej za papat. Ne resno, tole je prelahko dostopno za plenilce.

Temu se reče kolo od šajtrge a ker ima moj avto tank za Ad-blue niti tole ne spravim več notri razem, da se mi kotali po prtljažniku.

Prejle se mi je malo mudilo in sem hotel napisat še en tak lep primer iz preteklosti, ki lepo orisuje kaj se dogaja zdajle - pri nas še ne tako silovito v državah, kjer pa hitijo z elektrifikacijo pa je to že en glavnih problemov in je tudi omenjen v tem videu. Konec 90-ih let, ko je bil za marsikoga internet še skoraj ZF, če pa že so pa kraljevali analogni modemi, sem se priklopil na širokopasovno kabelsko povezavo od podjetja Sistel, ki je obljubljala 2Mb/s. Vse priklope in dokumente ter dovoljenja sem financiral sam in na začetku je bilo to dobesedno noro v primerjavi s takrat najbolj popularnimi analognimi modemi 33Kb/s oziroma 56Kb/s. A veselje ni trajalo dolgo saj dokler sem bil en izmed prvih uporabnikov na kablu je bilo odlično a potem pa so prihajali novi in novi uporabniki in vsi smo si sharali tiste 2Mb/s in, ko je bilo 1x okoli 1000 uporabnikov je blo to spet na situaciji analognih modemov. Ta kalvarija, ko si 1x imel vso hitrost potem pa si padel nazaj v kameno dobo interneta je trajal pol leta in prošenj, predlogov, groženj smo le nekako uporabniki dosegli, da je Sistel povečal najeti vod na 12Mb/s. Ampak takoj so šli v intenzivno trženje in spet navlekli toliko novih userjev, da je tudi to postalo premalo. V glavnem ta pingpong smo se šli kar nekaj let dokler ni Telemach nekoč kupil Sistel in prvič zagotovil, da 2Mb/s pomeni da imaš 2Mb/s. Zakaj to pišem? Vse to danes z EV-ji me spominja na ta nesrečni Sistel, ki je svojim prvim uporabnikom omogočil res dobro izkušnjo a bolj, ko je število uporabnikov naraščalo bolj je izkušnja slabela. To se danes dogaja uporabnikom EV-jev, ko morajo že marsikje polniti na javnih polnilnicah le ponoči, ker so čez dan zaradi pomanjkanje elektrike izključene. Ali pa da prihajajo na zasedene, nedelujoče polnilnice in več kot je uporabnikov težava ratuje večja. Zato tudi razmišljanje o priključnih hibridih kot edino pravo rešitvijo za ta čas, ker dokler se najeti vod... ehmmm elektroomrežje ne bo ojačalo bo življenje z EV-jem kmalu postalo bolj nočna mora kot ne.

Zdaj pa jaz tebe ne razumem več, mogoče zato ker si čist preveč EV vernik in niti nočeš razumet kaj so hoteli povedati s tem primerjalnim testom. Gre za to s čim se že danes ukvarjajo lastniki EV vozil in da se zadeva ne bo izboljšala temveč poslabšala v nekaj letih. Zakaj, število polnilnic, tudi če jih povečajo ne naredi absolutno nič, če se ne bo povečala proizvodnja elektrike. Kar pa ni tako enostavno, kot recimo v Simcity-u k z eno potezo postaviš novo elektrarno. Če smo fair in če nismo "bias" je denes edina prava rešitev priključni hibrid z baterijo velikosti dometa cca 100km. To zadošča za vse mestne dnevne potrebe velike večine voznikov a istočasno se ti nikoli ne more zgoditi tole kot v tem testu, da za 1400km porabiš 9 ur več časa kot z nekim zjahanim 14 let starim dizlom. Groza a ne, da je nek zjahan 14 let star dizel bistveno boljši na takih roadtripih. V glavnem EV norija je za moje pojme prekmalu in edina rešitev je da ne bo preveč ljudi nasedlo, ker če bodo smo v redukcijah in to vsi. Ne samo EV lastniki ampak celotna družba. Mater žarnice smo menjavali da zmanjšamo potrošnjo, zdaj nam pa ni problem 20kWh ur za 100km vožnje. Ne zavedamo se da to je velika težava samo je nočejo izpostavljat.

Če nima hiše zavarovane bo dobil prst u rit. Ker za posamezne zadeve se ne zbira sredstev, ker prinašajo premalo političnih točk oziroma jih tudi ne odnašajo, če politiki ne naredijo nič. Avgustovske poplave so bile preobsežne, da bi politiki stali križem rok, čeprav je naloga države le, da najde začasne nastantve za prizadete in da se uredi infrastruktura. Za vse ostalo so zavarovalnice. Tako je bilo v Ljubljani pred 13 leti in nazadnje pred 9 leti. Točno s temi besedami o zavarovalnicah so odpravili vse moje sosede, ki jim je zalilo komplet. Mi smo edini odnesli celo kožo, ker namensko nimamo kleti in je hiše dvignjena še za cca 30 cm, ker je bilo dovolj, da je ostala na suhem. Je bilo pa boleče takrat, sploh, ko se je ogromno neljubljančanov delalo norca češ da smo itak močvirniki in navajeni na tako sranje pa da imamo plavalno kožco med prsti in da nam zdaj prav pride. Tko, da ja žalostno je to vse skup ampak to je dejstvo. Pa še posnetek recimo od takrat, pa je že kr precej voda odtekla, ko so tole posneli.

Ejej, jeba 🥺

To je v redu, sam da ni pivo iz Drave.

kanal Komotar minuta mu ne nese dovolj, tko da...

Ne more bit pegula, če je zmagala.

Sej ne vem a je to za pohvalit se al so to prvi znaki norosti? V glavnem, sem danes hotel spucat bicikel in ga pospravit čez zimo. Pa bolj k gledam bolj me mika da bi še en krog naredil pa še dež je prenehal. Ja nič na bicikel in v blatne klance na Rožnik (kdor ne ve, to je tist ljubljanski hrib kjer se je Cankar zapijal). Kot majhen otrok sem bil bolj k je blato špricalo naokoli in so bile globoke luže, da je vodo izpod koles neslo v slapu preko mene. Zaradi razmočenega terena je bil hrib brez obiskovalcev, kar je to silno redko, jaz pa k budala gor pa dol po vseh možnih poteh. 10km - dobre pol ure zabave, blaten kot na Rock Otočcu, premočen do gat pridem nazaj pa se mi je samo smejalo. Sem kar zunaj z vrtno cevjo opral sebe in bicikel - če bi me kdo videl bi poklical može v belem z mojmoj jopiči. Ampak, moram nekaj priznat, tole je bilo nekaj najboljšega z biciklom zadnjih nekaj let. Mi je prav žal da nisem kakih 20 let mlajši, ker mislim, da bi bil moj hobi obiskovanje bike ride parkov.

Daj razmišljaj malo - zakaj ni polna črta ampak prekinjena? Kolesarski pas ima namreč lahko tudi polno črto in takrat je res samo za kolesarje. Ko pa cesta ni dovolj široka, da bi imel kolesarski pas polno črto se pa izmuznejo z rešitvijo prekinjene črte za kolesarski pas in poleg tega še odstranijo sredinsko črto, da se ne vidi dejanske sredine ceste. Tak lep primer je Hradeckega cesta v LJ pod Golovcem (gl. Google maps in Street View), ki je prometno zelo obremenjena. Torej kako se vozimo po cestah, ki nimajo sredinske razmejitvene črte, da se ne zaletimo v nasprotivozečega? Držimo se desno pol metra od roba ceste in s tem smo avtomatsko na kolesarskem pasu kar je popolnoma pravilno. Tako se izognemo vsem točkam možnega karambola z nasprotivozečimi istočasno pa je celo možno (pri dovolj širokih cestah) obvoziti kolesarja brez, da bi se čakalo na prosto iz nasprotne strani (če se je seveda nasproti vozeči vozil z desnima kolesoma po kolesarskem pasu), kar je načeloma potrebno kjer kolesarski pas ni označen. Še 1x, kolesarski pas je namenjen temu, da tako kolesarja omejuje pri vožnji na tam pasu in mu zapoveduje koliko prostora si sme vzeti, kot seveda vozniku, koliko prostora pri prehitevanju kolesarja mora voznik pustiti kolesarju za normalno vožnjo in da ga ne zbije. Žal pa je tako, da je zadeva silno nejasna, ko se začne spraševati stroko, kjer vsak od tistih, ki bi najbolje morali vedeti zadevo razlaga po svoje in dokazuje kaka nevednost vlada tako pri stroki kot pri ministrstvih za infrastrukturo in konec koncev tudi pri AMZS. Tako da je najbolje vzeti logiko v prvi plan in jo uveljaviti znotraj obstoječih pravil. Gremo nazaj na Hradeckega cesto ki je omejena na hitrost 40km/h. 1. razlaga - avtomobili morajo voziti po sredini ceste in ne po kolesarskem pasu ter se nanjga umikajo le ob srečanju z nasproti vozečimi vozili. a) prednosti - edina prednost je v primeru silno majhnega prometa motornih vozil in prisotnosti veliko kolesarjev. Se pravi načeloma velja le na cestah z zelo malo prometa. b) slabosti - avtomobili si vozijo nasproti s hitrostjo 80km/h ali z dobrimi 22m/s. Reakcija umikanja morajo biti bistveno hitrejše in bolj nervozne. Človek bi skoraj lahko rekel, da se greš "igro" chicken. - čeprav se na prvi pogled zdi, da je to boljše za kolesarje bi rekel, da je slabše. Zakaj? Ravno zaradi napačne ocene hitrosti do nasproti vozečih lahko pride do nepravilne vožnje mimo kolesarja in umikanje na kolesarski pas, ko je kolesar še lahko vzporedno. - če pride do situacije kolesarjev iz obeh strani je potrebno pazit, da se zmanjša hitrost vozil na hitrost kolesarja in se postavi zanj. Pri tem pa moraš biti še previden saj je lahko od zadaj pripeljal hitrejši kolesar in ga stisneš ob robnik. - zadeva zgleda nekako tako kot pri tistih voznikih na AC-ju, ki so stalno na prehitevalnem pasu. 2. razlaga - avtomobili morajo vozit ob svojem desnem robu in se umikajo na sredino pri prehitevanju kolesarja ter vračajo nazaj na ob desni rob, ko so mimo kolesarja. a) prednosti - pri omejitvi 40km/h in recimo pri povprečni hitrosti kolesarja 20km/h je razlika v hitrosti med njima le 20km/h ali 5 metrov in pol na sekundo. Se pravi zaradi tako majhne razlike v hitrosti ne bi smelo prihajati do problemov. - kolesarski pas je novost, prej, ko pa kolesarskih pasov še ni bilo pa smo bili navajeni vozit točno tako in nam je tak način vožnje veliko bolj blizu kot tisti v prvi točki. - taka vožnja je bolj tekoča in manj stresna saj tudi v primeru, da ne moreš mimo kolesarja se vsaj vseeno premikaš s hitrostjo 20km/h, kar povztoča manj nervoze kot pa konstantna vožnja levo desno po cesti. - tudi v primeru različno hitrih kolesarjev in gneče je bolje, da avto pelje za kolesarjem po kolesarski in s tem prepreči, da bi hitrejši kolesar prehiteval po desni ali od zadaj vozil v mrtvem kotu, ki bi ga šofer lahko spregledal pri umikanju na kolesarski pas. - zadeva celo dokaj dobro deluje tudi v primeru, če samo en od nasprotivozečih uporablja ta način b) slabosti - zaradi nepoznavanja in kršenja pravil s strani kolesarjev le ti uletavajo iz stranskih cest, uvoz, pločnikov direktno na ta kolesarski pas brez gledanja in zaradi takih kršitev je nevarnost trka večja kot v prvem primeru. Ampak ker vsako kršenje pravil povzroča enak efekt to ni glih dober argument za slabost. - vozniki, ki bolj cincajo delujejo še bolj neodločno in si za prehitevanje kolesarja vzamejo več časa, kot če bi vozili po sredini. Možno, da s temlahko nastane slabša pretočnost v primerih če je večina motornega prometa samo v eni smeri. V glavnem, da zaključim tale ekspoze. Vsak naj zase naredi zaključek in naj se vpraša kateri način mu bolj ustreza. Je pa seveda vse odvisno tudi od širine ceste na kateri so kolesarski pasovi in se ne da metat vse v isti koš. Če je dovolj široka, da je dvosmerni promet nemoten je tudi način vožnje v prvi razlagi dober, a bolj ko cesta ratuje ožja bolj je logika na strani druge razlage. Še en link z interneta Kolesarski pas na vozišču – kako pravilno voziti? · Mestna občina Kranj WWW.KRANJ.SI

Kakor nam zdajle Kitajci pipco zapirajo bi prej rekel, da bo obratno - ampak OK v 10 letih bo še precej vode preteklo. Baterija ni nujno, da je fizično od zunaj poškodovana, dovolj je le velik negativen G pa lahko pride do poškodb v sami bateriji. To je ta problem o katerem se govori čisto premalo. Se pravi govoriva o delu, ki ni bil direktno udeležen v karambolu pa nihče ne ve ali je z njim vse v redu. Bom pa nekaj rekel pa čeprav je mogoče teorija zarote ali pa tudi ne. Avtomobilski proizvajalci so ogromno sredstev vložili v razvoj EV-jev in zdaj je potrebno te vložke skozi izdelke povrnit tako ali drugače, če ne zlepa pa s silo ali zgrda, ker če bi slučajno se ugotovilo, da je to napaka oziroma je na obzorju že nov tehnologija, ki bo porušila trenutno EV euforijo. Torej je treba na vrat na naos pospešit prodajo trenutne dokler sploh še gre. Še 1x, ugibam glede na izkušnje, ki smo jih imeli v preteklosti. 1. Primer - žarnice. Spomni se nekaj let nazaj, ko je bilo treba na vrat na nos it v menjavo žarnic za varčne floroscente žarnice pa čeprav se je že potihom vedelo, da bodo LED-ice tisto pravo. Ampak ves razvoj, zaloge, vsa proizvodnja fluroscentnih bi šla v nič in so na vrat na nos skozi na hitrico spravili zakone za ukinitev prodaje klasike, prehod na fluroscentne pa čeprav so bile poceni še bolj varčne LED sijalke že skoraj čisto za vogalom. 2. Primer - Beeperji, I-podi, ročne igralne konzolice, konec koncev tudi tablice. Vse to so v enem trenutku spravljali skozi z nenormalno prodajno ihto pa čeprav se je že vedelo, da so prvi pametni telefoni pred vrati, kateri bodo nadomestili vse to v eni napravi. 3. Primer - Plazma in projekcijski televizorji so bili v neik fazi tako agresivno oglaševani, da gre za tehnologijo prihodnosti in da začetne visoke cene upravičujejo pionirskost pri uporabi. Enostavno so izdelovalci vedeli, da gre za mrtvo vejo a tega nikoli niso hoteli prikazati kupcem ampak so oglaševali za "must have", če daš karkoli nase in na svoj renome. Plazme mene najbolj spominjajo na tale EV trend, ker je nerativ skoraj enak, cena enako višje kot pri klasiki ampak z velik pomanjklivostmi. Da zaključim, kaj pa če je nekje v razvojnem ciklu dejansko na vrsti tehnologija, ki bo trenutno EV-je pospravila v kot zgodovine in da prihaja poceni rešitev, varčna brez vseh pomanjklivosti kot jo imajo trenutne baterije? Zato pa tako hitenje z EV-ji brez pametnega razloga. Zakaj tako razmišljam? Japonci so bile eni pionirjev EV-jev in hibridov pa jih poglejmo zdaj. Sploh ne silijo ne Toyota, ne Nissan, ne Mitsubishi, Honda Suzuki in tudi ne Mazda, da bi bolj resno posegli v EV-market. Zakaj, a mogoče kaj vedo kar ostali ne?

Zakaj pa menjava akumulatorja ni opcija? Tok drag pa spet ni v primerjavi s kakšnimi drugimi deli. Zamenjaš pa bo mir za naslednje 3-4 leta, tako boš pa vsak dan na trnih ali bo vžgal ali ne.