Sirius

Ne , ne nisi ti. V postih spredaj , daleč nazaj, je nekdo poslal fotografijo kapljice olja z Metabondom. Za preizkus bi bilo dobro pred menjavo olja v obeh primerih sprati notranjost motorja z Metabond cleanerjem, da se čim bolj zmanjša vpliv preteklih kontaminacij. Potem pa dati aditiv v novo olje, ne glede katero. Mora samo zadostovati zahtevam proizvajalca motorja. Moja izkušnja na OKO je bila po 5-6.000 km, da je olje že na pogled še vedno zelo čisto, prozorno, z zelo malo spremenjeno barvo zaradi vpliva zgorevanja (čiščenja). To ne pomeni, da olje ne čisti. Pomeni le, da je v tem primeru vpliv prodora kontaminatov v olje veliko manjši.

Mene že dolgo ni bilo. Ko sem na začetku te teme videl kapljično analizo in ugotovitve na podlagi nje, se mi je zdelo, da je v ozadju nek nov proizvod in prikrito navijanje za nekaj novega. To seveda ni nič novega in nič slabega, moti ma pa enostranskost te analize, kar tako na OKO. Te zadnje analize so nekoliko bolj podkrepljene s podatki. Je pa tudi pri tem jemati rezultate z rezervo. Pri analizah, ki naj bi nekaj dokazovale, ni kar tako. Vzameš vzorec in pošlješ nekam. Da bi analiza bila verodostojna, je le potrebno nekaj strokovnosti v pripravi na odvzem vzorca in tudi zagotovitev enakih pogojev za to, da vzorec ni kontaminiran. Analiz mora biti narejena neodvisno od naročnika ali izvajalca. Tudi, če je motorno olje ogreto, ni isto, kje se vzorec odvzame. Tudi temperatura samega olja vpliva na to, koliko in kakšne usedline bodo v vzorcu. Pri toplem olju je značilno da je redko in zato se metalne usedline hitro usedejo na dno. Torej če boste vzeli vzorec na dnu, ne bodo metalni ostanki enaki kot na sredini ali pri vrhu karterja. To je samo eden od sestavnih delov vzorca, za druge veljajo neki drugi vplivi. Omenjen je bil tudi vzorec olja z Metabondom. Če se ne varam je olje po 10.000 km bilo "katastrofalno". Mar res mislite, da je aditiv tako slab. Najpomembnejša funkcija olja je zmanjševanja trenja. Tu Metabondu ne more konkurirati nobeno olje tudi če je to novo, tudi če olje z Metabondom ima prevoženih 20.000 km. Seveda čistilna funkcija pada s km, vendar je veliko bolj pomembno zmanjševanje trenja in zaščita drsnih površin, ki mu nekoliko bolj kontaminirano olja ne more do živega. Če mislite, da so Metabond aditivi in maziva res tako povprečni, zakaj bi jih uporabljali v NEK, Krki in TETOL......????? Koliko časa so na trgu ostali aditivi ? Kateri se lahko pohvalijo z začetkom uporabe v EU leta 1992????

Odvisno zakaj ščije. Če ščije zaradi obrabljenosti, potem mu nobena "maža" ne pomaga. Če pa to dela zaradi tega, ker ga ovirajo usedline, se pa daj kaj narediti ceneje kot pa z generalno injektorjev. Bilo je kar nekaj izkušenj tudi na tem forumu na to temo. je pa stvar podobna kot s corono, nekdo verjame, nekdo pa ne verjame niti tistim, ki imajo s tem pozitivne izkušnje. Mogoče pa ni več časa za prerekanje in prepričevanje.

A nismo težave z injektorji že zdavnaj reševali za Metabond Megasel in Megalene, odvisno od vrste goriva. Dodatki za goriva - Dodatki za dizelska in bencinska goriva WWW.METABOND.SI Verjemite, da je to najcenejša varianta "popravila" motorjev s povečano porabo goriva, pod pogojem, da vse ostalo za delovanjem motorja "štima".

Zakaj bi uporabljali aditiv, ki samo zmanjšuje porabo olja, če lahko Metabond Old special aditivom rešite tudi težave s trenjem (te so sicer normalne) in olajšate življenje vašemu ljubljenčku. Dodatki za motorna olja - Metabond Gold, maziva, aditivi WWW.METABOND.SI Metabond dodatki za motorna olja, maziva, aditivi, masti in spreji. Metabond Gold, Eco, Megasel in Megalen dodatki za izboljšano delovanje motorjev in menjalnikov.

Sre?no 2020!

Ni toliko napredovala tehnologija izdelave gum. Ve?ji vpliv ima EM?O, ki je pri deseticah posko?il za eno. :ne vem:

Te?avo z obrabo bregov gredi se da re?iti tudi druga?e. Preventivno u uporabo Meta 007 in sicer verzijo ECO ali Universal (starej?i ?lani vedo kaj ta "?ifra" pomeni). Aditiv je potrebno dodajati preventivno preden se na?ne utrjena povr?ina bregaste gredi. 007 kemi?no reagira s povr?ino brega, jo zgladi in utrdi bistveno bolj kot je bila narejena v originalu. Na ta na?in se prepre?i odna?anje povr?ine bregov in tvorjenje ?kodljivega kovinskega odpada.Seveda se priporo?a preventivno dodajanje preden se obraba za?ne.

Ni merilo poraba olja ?ez leto. Bolj?a je indikacija porabe na 1000 km, oziroma na 10.000 km. ?e je poraba ve?ja od 0,4 l / 1000 km prav gotovo pomaga Metabond Old Special. Seveda, ?e je poraba olja posledica obrabe in ne teflonov, ali drugih tesnil.

?e eno pot me?anice goriva in olja sem spregledal. Oljne pare iz karterja so speljane v dovod zraka, da se potem pri normalnem delovanju motorja skurijo in tako zmanj?ajo negativni vpliv na okolje. Pove?anje koli?ine oljnih par z vsebnostjo dizla pa predstvljajo dodatni dotok gorljive zmesi v motor. Torej vozniki stare?ih mazd, ki nimajo "pametne" re?itve proizvajalca, ki je takrat kratkoro?no re?il zaplet z vi?ino "olja" z enastavnim zni?anjem nivoja maksimuma na merilni palici, bodite pozorni, da ni veliko rezerve za pove?anje nivoja "olja" nad maksimum. Dolgotrajne?a uporaba vozila v pogojih vi?ka "olja" pa lahko po?koduje katalizator in DPF, poleg ostalih "pozitivnih" mo?nih posledic na?tetih zgoraj. Sre?no!

?e pri prvem pojavu samodejnega pospe?evanja pri vo?nji navzdol je bi znak za alarm. O?itni je bila vi?ina olja taka, da so bati ?e tepli po olju, ki se jim je zaradi nagnjenosti motorja zaradi kalnca ?e bolj pribli?alo. To povzro?a dodatno segrevanje olja in pove?anja oljnih par. Udarjanje batov po olju pa povzro?a tudi njegovo pljuskanje po cilindru izpod bata. V sesalnem taktu se zaradi podtlaka v batu poleg zraka skozi ventile, povle?e skozi batne obro?ke tudi dolo?ena koli?ina oljnih par ter olja. To dejansko ni samo olje, marve? tudi dizel oziroma me?anica dizla in olja. Pred za?etkom ekspanzije se temu doda ?e redno gorivo iz injektorjev. Zato je efekt, kot da ste dodali gas. Ker je to pretirano bogata zmes, se del gorivne me?anice prenese v naslednji takt, ki se mu prime?a ?e nova "po?iljka" iz karterja in tako motor pospe?uje tudi, ?e mu odvzamete gas. To pa je izjemno nevarno za promet, pa tudi motor se lahko uni?i. Vse pa se za?ne s tistim, kar ste opisali ?e zgoraj z neprestano ponavljajo?imi se regeneracijami DPF filtra, ki se v mestni vo?nji nikoli ne kon?ajo. Ta se izvaja z dodatnim vbrizgom goriva v ?e izgorele pline. Del tega goriva pa se prebije v karter in "zbolj?a" mazale sposobnosti kontaminirange olja. Dodajte 20 % dizla na 0,8 litra olja pa boste videli kako mazalno teko?ino dobite. Tak?no mazanje bistveno zmanj?uje ?ivljenjsko dobo motorja, saj je mazanje nepopolno. Re?itev je redna kontrola olja. Pri menjavi ga raje dodajte par dl manj in ne dovolite, da me?anica zraste preko max. Ko zraste do maxmima pa ga menjajte. Bo ceneje kot kaka ve?ja okvara motorja. Taki motorji nujno rabijo poleg olja ?e enega od Metabondov. To pa smo ?e v preteklosti obdelali.

Motor 2.4 je japonski. Cel avto je Japonski, razen variante z dizlom, te imajo citroenove motorje. Zaradi tega je udobje na zadnji klopi kot na lojterskem vozu. Pri citroenih ni te?ava niti "plasti?ni" jermen. Ta se menja 240.000 km.

Kak?ne so izku?nje v zimskih razmerah s to gumo?

Dokler motor ne pije olja se uporabljajo aditivi za normalno delujo?e motorje ne glede na starost. Tako, da lahko uporebi? Golda ali pa Eco varianto. Za bencin pa, kot si napisal, Megalene plus, ali pa starej?a varianta Megalene dokler je ?e na zalogi. Ime Old sicer asocira na to, da je namenjen za starej?e motorje, kar je sicer res, vendar samo tiste "zjahane", ki za delovanje "potrebujejo" ve?je koli?ine olja.

Evo nekaj za "du?o" va?ih ljubic na http://www.metabond.si/

Odgovarjam na splo?no in ne tebi. Glede gume, ki jo sedaj testira?, mi bo? prenesel izku?nje, ker ?e je po zimi povpre?na, sem jaz raje za slab?e povpre?je poleti, kot pa po zimi. Navedel sem pa? moje izku?nje. Testi ka?ejo na to, da zimske gume poleti rabijo cca. 7 m ve? za zaustavirtev. Zimske pa pozimi okoli 6 m manj kot celoletne. Tudi med raznimi gumami, letnimi in zimskimi, so rezultati zaustavitev odvisni od kakovosti zmesi gume. Tako, da se take razlike javljajo tudi med letnimi, oziroma zimskimi gumami, razli?nih proizvajalcev. Generalno gledano je res, da so letne gume bolj?e poleti, zimske pa po zimi. Navedel sem, da je morebiti za tiste, ki manj prevozijo bolj?a uporaba zimskih gum celo leto, kot to brez te?av delam sam. ?e ?e vzporejamo, pa primerjajmo tudi zimsko gumo, ki je v drugi zimski sezoni, in je bila na vi?jih temperaturah eno poletje in 5 let staro zimsko gumo, ki je v uporabi samo po zimi (pa tudi, kaj pomeni 5 let stara letna guma poleti). Ali vela tudi v tem primeru, da je starej?a zimska guma bolj?a od mlaj?e zato, ker je slednja bila eno poletje na soncu. Na staranje deluje bolj ultravioli?na svetloba, kot sama temperatura, saj ?e bi bilo res, da visoka temperatura uni?uje zmes, potem se gum sploh ne bi dalo narediti. Izdelava gum poteka na veliko vi?jih temperaturah, kot so tiste poleti. V praksi je z drse?o zimsko gumo veliko la?je voziti poleti, kot pa z zimsko gumo po snegu in ledu. Moje izku?nje vsekakor ne veljajo za hitre voznike, tiste, ki vozijo na mejnih vrednostih zmogljivosti gum. Na?eloma pa velja pravilo prilagajanja zmogljivostim gum. ?e vemo, da se bomo na snegu z zimsko gumo zaustavili pri 60 km/h po 60 m, moramo to upo?tevati. Poleti pa bo z isto gumo zaustavna pot pri 100 km/h pa? 50 m namesto 40 in je lahko enaka zaustavni poti letne gume nekega lassa proizvajalca. Na?eloma pa res - zimska pozimi, letna poleti.

Da ?e jaz navedem nekaj ugotovitev o gumah. Zadnja leta, ko letno prevozim nekaj manj kot 20.000 km letno, uporabljam samo zimske gume. Zaradi tega mi se ne spla?a imeti obe vrsti gum. Zimsko gumo zvozim nekje v treh letih, 2 zime in 3-4 poletja. Trditve, da zimska guma poleti ni primerna za vo?njo v glavnem ne dr?ijo. Govorim za normalne voznike in ne dirka?e, ?eprav tudi sam nisem najbolj po?asen voznik. Na mokri cesti je pa? treba upo?tevati nekoliko (lahko re?em zanemarljivo za normalno vo?njo) slab?i oprijem. V nalivih pa je mogo?e celo bolj?a od letne gume zaradi ve?je vi?ine profila. To potrjuje tudi izku?nja iz te?aja varne vo?nje na Vranskem, ko so se vsi s ?primernimi? gumami zaletavali v vertikalno vodno prepreko, jaz pa sem se ustavil cca 5 m pred njo. In?truktor je pri?el pogledat kake gume imam in se ?udil (bile so zimske >Fulda). S tem na?inom ne pride do staranja gume, saj se v najve? 4 letih zamenjajo z novimi. Ni vam treba skrbeti za zakonske omejitve rabe gum. V zadnji sezoni lahko kalkulirate z zamenjavo, ?e ni snega. Po preteku zime pa jih lahko ?e celo poletje uporabljate, saj je za letne pogoje vo?nje profila ve? kot dovolj. Naslednjo zimsko sezono pa jih zamenjate z novimi gumami iz pretekle sezone. Pazljivost je potrebna pri sve?e mokri cesti (pa saj je potrebna tudi z letnimi gumami), kjer bo oprijem nekoliko slab?i od letnih gum z dobrim profilom. Nekoliko pove?ana poraba goriva (1-2 dl na 100 km) pa ne odtehta ostalih pozitivnih u?inkov take rabe gum. S takim na?inom sem v zadnjih letih prevozi precej ve? kot 200.000 km, brez vsakr?nih te?av.

V Avtomagazinu so testirali oba tekmeca. Natan?na primerjava ni mogo?a, ker ima tiguan ali 140, ali pa 170 KM. Tiguana sta letnik 2011 in 2012, (mazda pa 2013). Slab?i je avtomatik DSG, mo?nej?i pa ro?ni 6 pr. Na papirju ima Mazda CX5 136 g/100 km. Na testu je na testnem krogu bila poraba 8,3 l/100 km. Tiguana sta pri porabi bila bolj skromna. 140 KM je porabil 7,9 l/100 km, 170 KM pa 8,0 l/100 km. Pri tem sta ?e za nianso te?ja od mazde, slab?i 60 kg, mo?nej?i pa 90 kg. Ne vem kaka je razlika v NOx, vendar pri taki razliki v porabi, ne more biti ne vem kako razli?na.

Ko so se za?ele EURO zahteve po manj?ih izpusti ?kodljivih plinov, se je za?elo tudi farbanje in prikrajanje rezultatov porabe vozi, ki v "laboratorijskih" pogojih rabijo zaznavno manj kot v praksi. Na to temo je bilo ?e kar nekaj ?lankov. Eden od teh je: http://www.siol.net/avtomoto/novice/2014/10/izpusti_co2_zavajanje.aspx?format=json&mob=1&hide_hf=1&os=wf&ver=1.0

Tisti, ki se ukvarjajo s problemi kurjave naletijo na zanimivo cenovno politiko prodajalcev peletovov. Leto?nji test peletov je pokazal, da velika ve?ina vzorcev ne dosega standarda A1 Tisti, ki ga dosegajo pa imajo ceno 4,2 -4,5 ?/15 kg. To znese 0,28 - 0,30 ?/ kg. Propaganda pravi, da je razmerje za liter kurilnega potrebno 2 kg peletov. Imam ob?utek da se pri tem razmerju nateguje kupce, ker je to razmerje verjetno bli?e 2,5 in ?e ve?. ?e to upo?tevamo se postavlja vpra?anje ekonomi?nosti kurjave s peleti. Pri povpre?ni ceni 1 t peletov 290 ? in glede na razmerje porabe, bi lahko v sedanjih razmerah bila razlika med ceno 1000 l kurilnega in 2,5 t peletov bila 106?, ali 12,75 % prihranka. Kdaj se torej povrne razlika v investiciji v kotel na pelete, ki po ta malem zna?a 2500 ? ??? Ali tista razlika 106 ? (trenutno) odtehta ?i??enje pepela pri peletih ?

Ko gre za porabo je najverjetneje rekorder moje ro?no delo te?ko 3,4 t. Pri ?emer je neto presek 2,25 m x 2,4 m dol?ina pa 7,3 m. To "?udo" ima porabo v povpre?ju 10 l/100 km dizla. Pri ?emer je hitrost na AC 100-110 km h. Motor 2.5 DCI120.

A si 100 % siguren. Poglej malo proti ?eni.....

Po mojih informacijah obnavljajo kompresorje v Roga?ki, mislim, da servis ?gajnar. Obnova traja en dan. Ali obnavljajo tudi "Japonce", ne vem.