Slivka

Panda mora spravit po tistem bregu 1,1 tone plus tovor, Range Rover pa 2,4 tone plus tovor... Panda ima pnevmatike širine 175, Range Rover pa 255. Na poledeneli podlagi široka guma ne deluje dobro... Zanimivo bi bilo vedeti, kakšne so pnevmatike (zimske ali M+S ali pa celo kakšne celoletne), katerega proizvajalca so (najbrž ni treba razlagati, da bo Yokohama prišla dlje od Aplus) in koliko so zrabljene. In zanimivo bi bilo vedeti, kakšnega voznika ima kateri "montiranega"... Sicer ima pa Panda povsem navaden pogon z navadnimi diferenciali brez zapor kardana. Nekaj so poskušali uporabljati ABS sistem kot blokado diferenciala - senzorji so zaznavali, katera guma se vrti hitreje od drugih in so jo bremzali z zavorami in jo upočasnili na obrate preostalih gum - ne vem pa, če so to razvili in uporabili v "tretji generaciji"... Je pa vsa zadeva v osnovi povsem preprost navaden štirikolesni pogon brez neke hude znanosti (v smislu torsenovega diferenciala ali samodejnih zapor diferenciala in podobno). Glih da ne "sneto z motokultivatorja"...

Dokaz, da kdor sreča "drugo stran lopate", gre počivat in se ne smeji več... Samo v opozorilo...

Nekaj v tem smislu:

Ne znam prav točno razložiti, a gre nekaj v smislu, da ima "več izpušnih plinov" oziroma več trdih delcev in ostalih primesi in zato dviga povprečje vsem Suzukijem. Zato ga ne prodajajo več, da to povprečje ostane nizko in posledično vsem ostalim Suzukijem ne nabije nekih kazni...

Se pogovarjata dve blondinki: - "Si lahko predstavljaš, v trgovskem centru so se pokvarile tekoče stopnice in sem dve uri stala na njih, dokler jih niso popravili." - "Ti si pa butara." - "Ja, kaj pa naj bi naredila?" - "Usedla bi se..."

Vsi vedo, da na Kanarskih otokih ni kanarčkov. Kaj pa na Deviških otokih? No, tudi tam ni kanarčkov...

Ja, dobro se prodaja zaradi kvalitete. Ker, če ne bi bil kvalitetno narejen, se ne bi po 15 let in več gonil po hribih in kolovozih. V EU je nočejo več prodajati, pa ne zaradi varnostnih razlogov, ampak zaradi ekoloških zahtev. Kar se pa porabe pri normalni vožnji tiče, je povsem normalna. Samo da za Jimnyja normalna vožnja ni 130 po avtocesti, ampak 30 po planotah in brezpotjih. Glej, če boš ti zjutraj pojedel košček prepečenca in popil kozarec vode, tudi ne boš šel peš iz Ljubljane na vrh Krvavca. Še na Šmarno goro težko - razen če si kr mazohista, ampak 100 ljudi 100 čudi... In s povprečno porabo 8 litra ni bistveno več od ostalih ne-dizlov tu na tem forumu, pa tudi drugod... Za avto, ki je težak 1,2 toni je pa 100 "konjev" povsem zadosti, da spleza tja, kamor ti peš težko tudi, če poješ kaj več kot košček prepečenca... Sem že večkrat napisal: vile niso za kidat sneg in lopata ni za pospravljat seno. In Jimny je za določen krog ljudi odlično vozilo. Ne samo za Indijce, da bogate turiste vozijo pod Himalajo, ampak tudi za gozdarje, kmete, logarje, nadzornike v TNP in podobne... Kot sem že omenil, izbira je in konkurenca je. Če komu Jimny ni všeč, lahko izbere Dacio Duster ali Mazdo CX-30 (za 32.000€ dobiš tako s štirikolesnim pogonom in vlečno kljuko). Pa ne Dacia ne Mazda nista taki prodajni uspešnici kot je Jimny... Ja, trdim, da se dobro prodaja zaradi kvalitete. Pa tudi zaradi uporabnosti. Ker nudi tisto uporabnost, ki jo avto mora nuditi. Česar ostali ne...

Soseda, zakaj se vaš mož tako dere? Zobje mu grejo ven. Pri teh letih? Ma, včeraj je pogoltnil protezo, zdaj pa čepi na stranišču.

Aha, ja, seveda. Tisti, ki nimajo denarja za kaj več, kupijo avto za 30.000€... Mislim, da v rangu do 30.000 je dovolj izbire in konkurence, da ljudje ne bi bili prisiljeni kupovati navaden skret. Pa imajo pri Suzukiju težave, ker jih ne morejo dovolj narediti glede na povpraševanje. Jih prodajo več kot katerega koli drugega modela...

Ma, če je tak problem tudi pumpe nagumam pa ketno namažem...

Lepotica je v restavraciji pristopila k bradatemu natakarju in mu rekla, da mu želi nekaj šepniti v uho. Natakar je privolil, lepotica pa mu je s prstom začela ovijati brado in se igrati z njo ter rekla: - “Ste vi tukaj šef?” in še naprej z prsti šarila po bradi. - “Ne, jaz nisem šef!” je rekel natakar. - “Ali ga lahko pokličete?” je vprašala lepotica in mu prste, enega za drugim vtikala v usta. - “Ne, ne morem ga poklicati, ker ga danes sploh ni tu!” - “Toda, jaz ga potrebujem, ker mu moram nekaj sporočiti!” je rekla lepotica in spet s prsti ovijala natakarjevo brado. - “Saj lahko meni pustite sporočilo!” je rekel natakar. - “No, prav, pa mu povejte, da v stranišču ni WC papirja, voda pa tudi ne teče...”

Sinoči sem spil toliko vodke, da sem se danes zbudil z Ruskim naglasom...

Obstajata dve vrsti ljudi: - eni imajo rešitev za vsak problem - drugi imajo problem za vsako rešitev

Sem poskusil kuhati z vinom. Po treh kozarcih sem pozabil, zakaj sem sploh v kuhinji...

Trije programerji so stali na stranišču pri pisoarjih. Prvi je končal in se odpravil k umivalniku, da bi si umil roke. Začne si sušiti roke, zelo pazljivo. Trgal je koščke papirnate brisače, drugega za drugim in si obrisal vsako kapljico, ki mu je še ostala na roki: - “Pri Microsoftu smo naučeni biti zelo natančni.” Drugi programer je opravil svoje opravilo pri pisoarju in se odpravil k umivalniku. Odtrgal si je en sam košček papirnate brisače in si brisal roke tako, da je izrabil sleherni centimeter brisače: - “Pri Intelu smo poleg natančnosti naučeni tudi varčnosti.” Tretji programer je prav tako končal, nakar se je odpravil proti vratom in zaklical čez ramo: - “Pri Sunu so nas naučili, da si ne ščijemo po rokah...”

- “Halo, imam problem z računalnikom in ne vem kaj mi je storiti…” - “Kakšno sporočilo je izpisano na zaslonu?” - “Piše ‘Hit ENTER when ready’.” - “No, in?” - “Kako pa naj jaz vem, kdaj je pripravljen...”

Ja, zato bo pa cena pri nas ta teden padla za 0,3%...

Glede na to, kako drage so blejske kremšnite, nisem prepričan, ali je tisti beli prah povrhu res cuker...

Mislim, da se (zaenkrat še) ne bi splačalo uvozit. Potreboval bi en ladijski kontejner dolžine 6,1 metra. Mislim, da prevoz enega malega kontejnerja iz Japonske v Koper ne bi smel biti kaj bistveno več kot kakšnih 6.500€. Torej prideš na vsega skupaj slabih 25.000€ stroškov (nakup in prevoz). Ob dejstvu, da je čakalna doba 3,5 let in da ga prej v bistvu niti ne moreš naročiti. Oziroma drugače: če imaš zdaj nov avto, naročiš Suzukija Jimny, pa preden ga dobiš in pripelješ v Slovenijo, bo ta avto, ki ga imaš, že star in bo zrel za menjavo... Homologacija? Ne bom niti začel...

Zgodba o uspehu. Žal brez Evrope... Zaradi navala morali že po štirih dneh ustaviti sprejem naročil WWW.ZURNAL24.SI Ne gre za zgodbo o kakšnem dragem športnem avtu iz omejene serije, temveč za ljudskega suzuki jimnyja. Ker so kupci tako navalili na najnovejšo različico petvratnega terenca, je morala tovarna ustaviti... Je pa zanimivo, da je na Japonskem petvratni model okoli 16.600€, v Sloveniji pa trovratni nekaj preko 30.000€...

Jah, saj, to je tisto: njej naj ne bi bilo neznano...

Ni bilo kamere ker ni bilo v načrtu vozit po izohipsi...

Pride danes prijatelj "poravnat račun" in me dobi pri zajtrku. Pa ga vprašam: - "A si kaj lačen?" - "Sem ... kar natoči..."

Sem imel kar problem, da sem se odločil, kam naj tole napišem... Najprej sem mislil pod "Prigode v prometu", samo kaj, ko ni bil nek hud promet... Pa sem mislil napisat pod "Tole je pa kr smeh", ampak meni takrat ni bilo preveč smešno... Sem že odprl "Razpizdnik", ampak sem se do zdaj že "ohladil"... Mogoče najboljše, da napišem sem, ker je v bistvu v glavni vlogi BTjc in v bistvu je toleriral vse neumnosti in na koncu rešil situacijo... Torej, začelo se je pred nekaj dnevi, ko me je poklical en prijatelj, če bi lahko opravil en prevoz. Teža ni tako hudo velika, šlo je za 750 kg tovora, ampak teren je pa zelo slab in zelo zahteven. V bistvu je tam zadnjič bil nekdo z Lado Nivo - pred štirinajstimi leti, potem pa samo še peš... Največja težava pri vsem skupaj se mi je zdela to, da ne poznam poti in ne vem, kje točno sploh je cilj. On pa tudi nikakor ni mogel skombinirat, da bi šel z menoj. Pa on dobi enega svojega prijatelja, ki ima odlično navigacijo za take primere. Ampak niti prijatelj mojega prijatelja niti njegova žena nimata časa, da bi šla z menoj in mi "navigirala". Ima pa čas njuna hčerka. Ki pa tudi ni neko otroče, ampak ima že 22 let in je res lahko kaj koristna na taki poti. Včeraj se torej odpravim v Tolmin in naložim tovor, ki je bil že plačan. Ker mi je omenjal zelo slabo pot, sem se odločil, da vzamem s seboj prikolico. Tako sem v BTjca naložil samo 500 kg, ostalih 250 kg pa v prikolico. Na ta način BTjc nima toliko tovora, če pa se pot izkaže za prezahtevno, lahko prikolico odpnem, iz BTjca še nekaj tovora preložim na prikolico in se samo z BTjcem odpeljem do cilja pa potem v drugi rundi prepeljem še preostali tovor. Danes zjutraj pa se s pripravljeno kompozicijo odpeljem do naselja Nemci, kjer se dobiva s Sabino. Ona preloži vso tehnologijo v BTjca, priklopi elektriko, požene navigacijo, gleda v ekran in začne voditi. Jaz pa voziti. Kmalu z asfalta zavijeva na makadam, pa z makadama na kolovoz, pa s kolovoza na travnik, pa na drugi strani travnika po neki peš poti. Ko sem že mislil, da ne more biti slabše, me usmeri na še slabše. Ustavim in, za ziher, montiram snežne verige. Snega sicer ni, ampak tudi na zemlji in v blatu verige prav pridejo. Se odpraviva dalje in sem mnenja, da sploh ni nobene poti, a Sabina razlaga, da je tam označena neka potka. In me vsake toliko popravi, da sem šel preveč desno ali preveč levo. Meni pa vse enako, vse nekje skozi gozd, avto je kar prestavljalo čez vse tiste korenine, pa potem dobesedno skozi leske in maline in spet skozi gozd. BTjc je rohnel in grebel in vlačil kot zverina, jaz prepričan, da tam ni nobene poti, Sabina bulji v tisto navigacijo in me usmerja, ... ... Ves čas me moti bočni nagib. Ponavadi so cesto vsaj malo vkopali, da je avto šel naravnost, tu pa čisto nič. "Cesta" visi po terenu, niti malo je niso izravnali. Če grem desno, grem nad pot, če grem levo, grem pod pot. Ni pa nobenega roba, da bi mi olajšalo in bi vedel, kje točno gre pot. Edino, kar me je Sabina usmerjala. Pa si ves čas mislim: "Bo že prav, saj je prijatelj rekel, da tam že dolgo ni nihče vozil." In se tako skoraj eno uro prebijava, vmes si malo pomagava z motorko, kjer so bile leske le pregoste in z lopato, kjer je bila pot le preslaba. Tudi vitlo je nekajkrat reševalo situacijo. Na lepem pa Sabina izjavi: - "Ups! Tole pa ni pot, to je izohipsa..." V glavnem, na koncu sva našla tisto kažeto, zložila tovor notri in se vrnila domov...

Velikost koles kot bi jih nekateri radi na Mazdah - 20 col... Potrebuje manjši servis (napumpat gume, namazat verigo, pregledat zavore, zamenjat ročki na balanci ali pa vsaj z duck-tape pomotat, ... ... - v glavnem nič takega, kar ne bi mogel vsak sam doma uredit). Po dogovoru in za plačilo možna tudi dostava kamorkoli po Sloveniji.