Kompresija

[jstdoma]

Kolektor od skyactiv ma?in je pa sploh umetnina, da samo gleda?. So se res zanimivo lotili teh ma?in. Isto kot Fordov 1,0 ecoboost, ki ima polno enih zanimivih re?itev. 

Pa veliko porabo

[mazdaman]

Slivka, ?e nekaj. Skyactive motorji imajo direktni vbrizg. Kar pomeni, da stiskajo samo zrak. Vbrizg goriva se pa vr?i verjetno v trenutku, ko sko?i iskra in je potem nadzorovan v?ig. Podobno kakor delujejo diesli kjer se ravno tako stiska sam zrak, vbrizg goriva pa povzro?i v?ig me?anica.

 

Mene bolj zanima kako jim je uspelo prepri?ati diesela, da dela z tako malim tlakom kakor delajo ti novi bencinci.

[dpicul]

Ja, saj bom nehal.

 

Zakaj tako te?im? Ker ne razumem. In ko sem nekje drugje nekomu drugemu tako te?il, sem ?loveku pokvaril biznis. Mo? je na nekem sejmu namre? razlagal, da njegovi plinski kotli imajo pa izkoristek 105%. In to mi nikakor ni ?lo v ra?un. Vsak stroj ali aparat ima dolo?ene izgube. Bodisi zaradi trenja, bodisi toplotne izgube bodisi karkoli, vsak ima izgube. In ?e bi dobili nekaj, kar ima 99% izkoristek goriva, bi bil lep uspeh. Da pa ima nek plinski kotel 105% izkoristek, mi pa nikakor ni ?lo v ra?un. Da da od sebe ve? toplotne energije, kot jo dejansko dobi iz goriva. Enostavno mi ni ?lo v ra?un. In sem ga spra?eval in spra?eval in moril in moril. In okoli se je nabrala kar lepa skupina ljudi, ki so poslu?ali. In potem je mo?akar po ovinkih povedal, da ima plinski kotel 65% izkoristek, nato pa ?e nek dodatek, ki dimnim plinom pobere 40% energije, ki bi sicer ?la v dimnik in bi bila izgubljena. In on je to enostavno se?tel. Kar pa nikakor ne more? (dimni plini s seboj odnesejo okoli 30% energije, ki si jo v plinski kotel pripeljal z gorivom. Torej od teh 30% izgub pobere? 40%, kar pomeni, da izgube zmanj?a? skoraj za polovico in tako kotel nima 30% izgub ampak samo 18% izgub). In ko sem kasneje moril ?e drugim, sem zvedel, da je dejanski izkoristek tistega kotla nekaj pod 90% (da pa konkurenca dosega ?e vse do 98%. In ?e me res zanima, pridejo kar s kotlom k meni na dom, ker njihovi kotli so pa vrhunski... ... ...). V veliki meri je bila napaka zato, ker je se?teval skupaj stvari, ki jih nikakor ne more? se?tevati, malo pa tudi zato, ker kotel zelo malo ?asa dela v tako optimalnih pogojih, da bi lahko dosegel kaj ve?ji izkoristek. A v komercialne namene je bilo dobro. in mo?akar je kar nekaj strank dobil na foro 105% izkoristka.

In od takrat naprej sem zelo skepti?en do neverjetnih dose?kov tehnike in tehnologije. In te?im, dokler mi kdo dovolj jasno ne razlo?i, kako je dosegel take rezultate. Zato sem tukaj toliko moril.

 

Sicer ?e vedno ne razumem in mi ?e vedno ni jasno, kako dosegajo tako visoke kompresije brez klenkanja, a bom vseeno nehal morit...

Slivka: ?e ker se tudi okrog tega ubadam.

http://www.viessmann.si/sl/vec_druzinske_hise/proizvodi/plinski_kondenzacijski_stenski_in_talni_kotli/Plinskikondenzacijskli.html

[Slivka]

Bom ?e njih malo povpra?al, kako so pri?li do 108%. ?e bo ?lo tako naprej, bodo kmalu tudi motorji v avtomobilih s ve? kot 100% izkoristkom...

[dpicul]

Izkoristek je koli?nik med dobljeno in razpolo?ljivo energijo. V tem primeru je pri?akovati najve?ji mo?ni oz. teoreti?ni izkoristek 100 %. Pri starem sistemu pe?i je to tudi tako bilo, razpolo?ljiva energija pa je takrat bila enaka kurilni vrednosti. Seveda se je ?e takrat vedelo, da samo gorivo sprosti ve?j energije (izgorevalno vrednost) od kurilne vrednosti, le da je nismo smeli izkori??ati, ker bi agresiven kondenz pregrizel steno pe?i. O kurilni in izgorevalni vrednosti je tudi jasno zapisano Priro?niku elementarne fizike iz leta 1980 (?e ga ima kdo 50 let starej?ega, verjetno enako pi?e).

Danes je postalo nerjavno jeklo (inox) cenej?e in z uporabo plina je sledil logi?ni napredek v ?imbolj popolnem izkori??anju celotne proizvedene energije. Tako se izkori??a ?e toplota, ki se je svoje ?ase potro?ila za uparjanje proizvedene vode med samim izgorevanjem.

Danes se torej lahko pridobi ve? toplote od kurilne vrednosti, a nikakor ne ve? od izgorevalne vrednosti. Definicija izkoristka pe?i je stara in se pridobljena toplota primerja (ki je lahko ve?ja od kurilne) ?e vedno primerja s kurilno vrednostjo.

Primer: metan ima izg. vr. 55,7 MJ/kg in k. vr. 50,0 MJ/kg
?isti koks ima izg. vr. 33,8 MJ/kg enako k. vr., tj. 33,8MJ/kg

Torej ima pe? na metan najve?ji mo?ni izkoristek 111,4 %, medtem ko ima pe? na ?isti koks le (!) 100 % izkoristek.

Pravzaprav bi morali spremeniti definicijo izkoristka pe?i, ki bi bila naslednja: dobljena toplota proti izgorevalni vrednosti goriva. Tedaj bi bil izkoristek najve? 100%.

Pa zakaj bi definicijo spreminjali, ?e pa se tako lepo sli?i 103%, 104%..., kot da smo nekaj zastonj dobili

[Slivka]

No, to je nekako logi?na razlaga. Kako lepo bi bilo, ?e bi vsi tako razlagali...

 

Zadnji stavek je pa to?no to, kar sem razlagal: "KOT da smo nekaj zastonj dobili." Samo da se prodaja...

Slivka, ?e nekaj. Skyactive motorji imajo direktni vbrizg. Kar pomeni, da stiskajo samo zrak. Vbrizg goriva se pa vr?i verjetno v trenutku, ko sko?i iskra in je potem nadzorovan v?ig. Podobno kakor delujejo diesli kjer se ravno tako stiska sam zrak, vbrizg goriva pa povzro?i v?ig me?anica.

 

Aha, to je ?e bolj razumljivo.

[Symon]

Pa veliko porabo

Odvisno od vo?nje. Ker poganja tako lahke (Fiesta) kot te?je (Focus, b in c max) je te?ko posplo?evati. Sicer se je pa moj komentar nana?al predvsem na kar dosti zanimivih tehni?nih re?itev, ?e si se kdaj poglobil. Konec koncev verjetno ni za brezveze 3x po vrsti dobil nagrado engine of the year, Mazda pa ga je le za renesis motor.

[YavarYe X6V6]

Slivka, ?e nekaj. Skyactive motorji imajo direktni vbrizg. Kar pomeni, da stiskajo samo zrak. Vbrizg goriva se pa vr?i verjetno v trenutku, ko sko?i iskra in je potem nadzorovan v?ig. Podobno kakor delujejo diesli kjer se ravno tako stiska sam zrak, vbrizg goriva pa povzro?i v?ig me?anica.

 

Mene bolj zanima kako jim je uspelo prepri?ati diesela, da dela z tako malim tlakom kakor delajo ti novi bencinci.

Ne dr?i.

 

Logika tega motorja je povsem enostavna in logi?na.Zmanj?ali so trenje v motorju, povi?ali kompresijsko razmerje, tukaj pa je re?itev tolk butasta da ne morem verjet.

Ker se povi?a kompresija, se tudi povi?a temeperatura me?anice zraka in benza, ko je bat v zgornji legi, kako to re?it. ?

Enostavno, svaka ?ast tipu ki se je to spomnil, v sesalnem  taktu , ker ima motor direktni vbrizg(ne tako kot klasika v sesalni kolektor), so sprogramirali  koli?ino vbrizga in hitrost vbrizgavanja ki se spreminja z hitrostjo gibanja bata, se pravi na sredini najve?ja koli?ina, spodaj in zgoraj pa najmanj?a, tako da vbrizg traja celoten sesalni hod.

Potem pa se za?ne kompresijski takt in tam pa se za?ne ta me?anica stiskati, kjer se povi?a tudi temperatura, ampak to so pametno re?ili, da vbrizgajo VE?JE kapljice goriva pri sesalnem taktu kot ima klasika ali pa 2.3 turbo motor z direktnim vbrizgom. Med kompresojskim taktom te "kapljice" goriva ohlajajo zrak v me?anici in hkrati se uparjajo, in nastaja bolj?a  me?anica, in tako ima ta me?anica, NI?JO temperaturo ko je bat v zgornji mrtvi legi kot klasi?en motor s kompresijskim razmerjem1:10.

Vse skupaj pa ?e VEDNO v?ge V?IGALNA SVE?KA.

Motor NIMA ve? senzorja za KLENKANJE !

[Slivka]

A to je vsa znanost? Izparilno toploto porabijo za prepre?evanje klenkanja? Vsa ?ast tipu, ki si je to zmislil...

 

Zdaj bi rad samo enkrat sprobal to tehniko, da vidim, kako se zadeva v praksi obnese. 

[mazdaman]

Ok nisem se spu??al v tehniko ampak. Sem govoril na pamet. Hvala za razlago.

[Deeyan]

A to je vsa znanost? Izparilno toploto porabijo za prepre?evanje klenkanja? Vsa ?ast tipu, ki si je to zmislil...

 

Zdaj bi rad samo enkrat sprobal to tehniko, da vidim, kako se zadeva v praksi obnese. 

 

pa sej si ?e

[Slivka]

?

[mazdaman]

Si samo ?e ne ve?

[Deeyan]

?

sej si ze vozu novo 6-ko

[Slivka]

A to je tista ?kilasta, s katero smo se vozili na Mazdinem pikniku v Lokovcu, pa je vsaka lu? v svojo smer svetila samo tja ne, kamor smo vozili ni svetila nobena? Tista je imela nekak?ne kondenzatorje notri in nek menjalnik, ki v avtomatskem re?imu nikakor ni hotel sodelovati z menoj. Ko sem preklopil na ro?ni, je ?lo bolje, ?eprav je zahtevalo precej razmi?ljanja: ko sem volan obrnil nisem ve? vedel, kateri knof je za brzine + in kateri za brzine -... A tista je bila s takim bencinarjem notri?

[Shrek]

A to je tista ?kilasta, s katero smo se vozili na Mazdinem pikniku v Lokovcu, pa je vsaka lu? v svojo smer svetila samo tja ne, kamor smo vozili ni svetila nobena? Tista je imela nekak?ne kondenzatorje notri in nek menjalnik, ki v avtomatskem re?imu nikakor ni hotel sodelovati z menoj. Ko sem preklopil na ro?ni, je ?lo bolje, ?eprav je zahtevalo precej razmi?ljanja: ko sem volan obrnil nisem ve? vedel, kateri knof je za brzine + in kateri za brzine -... A tista je bila s takim bencinarjem notri?

Uf...kaj je pa to zaeno vozilo...

[Slivka]

Na Mazdin piknik smo v Lokovec dobili neko testno vozilo. Dokler smo se vozili po ravni cesti, je vse lepo delalo. Ko pa smo zavili na planoto, se je pa vsej avtomatiki in elektroniki scufalo...

 

Pa za?nem z lu?mi: tista Mazda je imela nekak?en sistem, da je notranji ?aromet obrnila v ovinek in tako osvetlila vozi??e, kamor vozi?. Npr. ?e je bil ovinek v desno, je desni ?aromet obrnil v desno in osvetlil ovinek. Ko si volan poravnal, se je lu? vrnila v svoj prvotni polo?aj in svetila naravnost. Ker pa imamo na planoti malo bolj razgibano cesto, lu?i niso dohajale vrtenja volana in spreminjanja smeri. In se je nekajkrat naredilo, da sta obe svetili po bankinah, nobena pa pred avto.

 

Nato menjalnik: avtomatski. Na ravni cesti je to odli?no delovalo in vsi so bili navdu?eni nad njim. Ker pa sem jaz ?akal v Lokovcu, ga nisem mogel preizkusiti drugje kot v Lokovcu. Cesta po planoti pa je, kot je ?e omenjeno, malo bolj razgibana. Kratki, a strmi vzponi in kratki, a strmi spusti. Ko sem ?el navzdol, avto sploh ni sam zaviral. Ko so se obrati motorja pove?ali, je avtomatik prestavil v vi?jo prestavo. Ker poznam cesto, sem ga pa? spustil malo hitreje dol in skozi ovinek. Nato se je obrnilo gor. In sem dodal gas. Ker pa je bila previsoka prestava, je hitrost padala. In je avtomatik prestavil ni?je. Ker pa je bil vzpon strm, avtomatik ni dovolj hitro prestavljal in hitrost je padala. Jaz pa vedno bolj pritiskal na pedal. In ko je enkrat pri?lo do prve prestave, so pogonska kolesa kar v prazno zavrtela. Dobro, malo popustim, da ne za?ge gum, pridemo na vrh vzpona in cesta se zopet obrne strmo dol. Normalno, da se pri takem spustu obrati motorja pove?ajo. In avtomatik je veselo prestavljal navzgor. Po 50 metrih spusta pa spet vzpon. In so spet gume ?kripale... Ima pa ta avto mo?nost, da prestavlja? ro?no. Na volanu ima dva knofa. Eden za prestavljat navzgor, eden za prestavljat navzdol. In ko sem zavil v ovinek in volan obrnil, nisem ve? vedel, kateri je za kam prestavit. Ovinkov pa tam ni manjkalo, ker je cesta, ?e mogo?e ?e nisem zapisal, na planoti malo bolj razgibana.

 

In tako naprej, kaj ve? lahko opi?eta tista dva, ki sta ?la takrat zve?er z menoj...

 

Je pa imel nek sistem neke me?anice med akumulatorji in kondenzatorji, ki je shranjeval energijo zaviranja in jo porabil pri pospe?evanju. Zadeva je dokaj dobro delovala. Poraba vozila na tisti vo?nji je bila pod 5 litrov na 100 km po ra?unalniku kljub malo bolj razgibani vo?nji in pri vo?nji v ni?jih prestavah. Mislim, ?e porabi 5 litrov pri odprti vo?nji, je eno. ?e pa porabi 5 litrov pri tako razgibani vo?nji, pa sistem o?itno nekaj res dela.

 

A tista Mazda ima tudi ta motor noter?

 

[Jest]

Tista Mazda je imela SkyActive motor... Samo tista je bila bila dizel... Glede avtomatskega menjalnika in rocic na volano... Ima se drug nacin rocnega orestavljanja... In sicer z rocico menjalnika...

[johan]

Na Mazdin piknik smo v Lokovec dobili neko testno vozilo. Dokler smo se vozili po ravni cesti, je vse lepo delalo. Ko pa smo zavili na planoto, se je pa vsej avtomatiki in elektroniki scufalo...

 

Pa za?nem z lu?mi: tista Mazda je imela nekak?en sistem, da je notranji ?aromet obrnila v ovinek in tako osvetlila vozi??e, kamor vozi?. Npr. ?e je bil ovinek v desno, je desni ?aromet obrnil v desno in osvetlil ovinek. Ko si volan poravnal, se je lu? vrnila v svoj prvotni polo?aj in svetila naravnost. Ker pa imamo na planoti malo bolj razgibano cesto, lu?i niso dohajale vrtenja volana in spreminjanja smeri. In se je nekajkrat naredilo, da sta obe svetili po bankinah, nobena pa pred avto.

 

Nato menjalnik: avtomatski. Na ravni cesti je to odli?no delovalo in vsi so bili navdu?eni nad njim. Ker pa sem jaz ?akal v Lokovcu, ga nisem mogel preizkusiti drugje kot v Lokovcu. Cesta po planoti pa je, kot je ?e omenjeno, malo bolj razgibana. Kratki, a strmi vzponi in kratki, a strmi spusti. Ko sem ?el navzdol, avto sploh ni sam zaviral. Ko so se obrati motorja pove?ali, je avtomatik prestavil v vi?jo prestavo. Ker poznam cesto, sem ga pa? spustil malo hitreje dol in skozi ovinek. Nato se je obrnilo gor. In sem dodal gas. Ker pa je bila previsoka prestava, je hitrost padala. In je avtomatik prestavil ni?je. Ker pa je bil vzpon strm, avtomatik ni dovolj hitro prestavljal in hitrost je padala. Jaz pa vedno bolj pritiskal na pedal. In ko je enkrat pri?lo do prve prestave, so pogonska kolesa kar v prazno zavrtela. Dobro, malo popustim, da ne za?ge gum, pridemo na vrh vzpona in cesta se zopet obrne strmo dol. Normalno, da se pri takem spustu obrati motorja pove?ajo. In avtomatik je veselo prestavljal navzgor. Po 50 metrih spusta pa spet vzpon. In so spet gume ?kripale... Ima pa ta avto mo?nost, da prestavlja? ro?no. Na volanu ima dva knofa. Eden za prestavljat navzgor, eden za prestavljat navzdol. In ko sem zavil v ovinek in volan obrnil, nisem ve? vedel, kateri je za kam prestavit. Ovinkov pa tam ni manjkalo, ker je cesta, ?e mogo?e ?e nisem zapisal, na planoti malo bolj razgibana.

 

In tako naprej, kaj ve? lahko opi?eta tista dva, ki sta ?la takrat zve?er z menoj...

 

Je pa imel nek sistem neke me?anice med akumulatorji in kondenzatorji, ki je shranjeval energijo zaviranja in jo porabil pri pospe?evanju. Zadeva je dokaj dobro delovala. Poraba vozila na tisti vo?nji je bila pod 5 litrov na 100 km po ra?unalniku kljub malo bolj razgibani vo?nji in pri vo?nji v ni?jih prestavah. Mislim, ?e porabi 5 litrov pri odprti vo?nji, je eno. ?e pa porabi 5 litrov pri tako razgibani vo?nji, pa sistem o?itno nekaj res dela.

 

A tista Mazda ima tudi ta motor noter?

Slivka, pri avtomatskem menjalniku moras v klanec vedno prestavlat na roke, ?e pa je cesta ?e ovinkasta mora? pa? uporabiti prestavno ro?ico. Ker noben menjalnik ni tako pameten, da bi vedel kdaj bo res hud klanec in mu slej kot prej zmanjka mo?i navzgor, navzdol pa avto pa? pospe?uje in avtomatski menjalnik gre v vi?jo prestavo.

[jures]

Sam danes ima ze vsak telefon G senzor, verjetno bi lahko tudi sodoben avto vedel da je na klancu

[Slivka]

Ja, saj ima ro?ico. A se jo je treba malo privadit. In ko ima? na tisti cesti dovolj drugega dela, se zgodi, da pozabi?, da to ni klasi?en menjalnik in da se iz prve v drugo prestavi druga?e... ?e to je begalo, ko je noga ?la v prazno in ni bilo pedala za sklopko nikjer...

 

Saj, ?e se ga navadi? oziroma bolje re?eno KO se ga navadi?, gre najbr? dobro. Jaz pa sem po razgibani Lokov?ki cesti naredil prvih 30 km z avtomatskim menjalnikom. In se nekako nisva privadila drug na drugega...

[Sirius]

Mnja, o?itno res ne razumem...

 

Ne glede na obliko bata je tlak vedno enak. In enak je povsod v batu, pa ne glede na to a je ovalen, okrogel ali pa oglat. Izpuh pa itak pride v po?tev ?ele po kon?anem delovnem taktu. Klenkanje pa nastopa pri (pre)velikem komprimiranju... Torej to ni povezano. Ali pa?? 

 

Mah, o?itno res ne razumem...

Nekoliko me daje ?e te?je delovanje "trdega" diska, ki z pomanjkanjem prostora za nove podatke te?ko pridobiva tudi stare. "Ra?unalnik" se je nekoliko upo?asnil. Pri visokih kompresijah gre za trik, ki se ga re?uje z ve?kratnimi vbrizgi, ki ustvarijo sloje v cilindru z razli?nim razmerjem gorivo/zrak. V bli?ini sve?ke je bogata zmes, ki jo obkro?a siroma?na zmes. Ra?unalnik nadzira izgorevanje preko lambda sonde in po potrebi ureja razmerje gorivo zrak. Novi zelo hitri injektorji , ki so vgrajeni v cilinder v bli?ino sesalnega ventila omogo?ajo formiranje slojev z razli?nim razmerjem gorivo zrak in bolj?o homogenostjo  goriva, ki se v obliki megle me?a z zrakom. Potem so tu ?e triki z obliko glave bata.

Glede tlaka v enem batu bo ?e dr?alo, da je enak ne glede na obliko, vendar pa dva cilindra za razli?no obliko bata pa nimata enakega pritiska in se tudi z obliko bata lahko spreminja kompresija.

[Slivka]

Ja, z obliko bata se lahko spremeni kompresija. ?e ima bat komoro znotraj sebe, potem ne dose?e tolik?ne kompresije, kot ?e je poln. Torej tudi podatek, da je kompresija 1:14 ni to?en, ampak je kompresija manj?a... In smo spet tam, ko me pumpajo, da dobim nekaj ?esar ni - kot kotli z izkoristkom 108%...

 

O?itno ne razumem... 

 

No, to, da zgorevalni prostor ohlajajo z uporabo izparilne toplote, bi bilo sprejemljivo. Da bi pa formiral sloje razli?no bogate zmesi pa... Nekje bo ?e prava zmes, da se detonacija za?ne s samov?igom. In imamo klenkanje... Poleg tega pripravit razli?ne plasti v tako kratkem ?asu in v tako majhnem volumnu... En cilinder ima npr. pol litra delovne prostornine. Sesalni takt pa traja okoli 0,01 sekundo (stotinko sekunde). V tako kratkem ?asu narediti razli?no bogate plasti v prostoru, ki spreminja volumen... 

 

Mah, ne razumem...

[Sirius]

Ja, z obliko bata se lahko spremeni kompresija. ?e ima bat komoro znotraj sebe, potem ne dose?e tolik?ne kompresije, kot ?e je poln. Torej tudi podatek, da je kompresija 1:14 ni to?en, ampak je kompresija manj?a... In smo spet tam, ko me pumpajo, da dobim nekaj ?esar ni - kot kotli z izkoristkom 108%...

 

O?itno ne razumem... 

 

No, to, da zgorevalni prostor ohlajajo z uporabo izparilne toplote, bi bilo sprejemljivo. Da bi pa formiral sloje razli?no bogate zmesi pa... Nekje bo ?e prava zmes, da se detonacija za?ne s samov?igom. In imamo klenkanje... Poleg tega pripravit razli?ne plasti v tako kratkem ?asu in v tako majhnem volumnu... En cilinder ima npr. pol litra delovne prostornine. Sesalni takt pa traja okoli 0,01 sekundo (stotinko sekunde). V tako kratkem ?asu narediti razli?no bogate plasti v prostoru, ki spreminja volumen... 

 

Mah, ne razumem...

Poglej na tej strani na 351 https://books.google.si/books?id=KBwIhGkcT9YC&pg=PA351&lpg=PA351&dq=motori+con+accensione+a+strati&source=bl&ots=laMvuvZTXo&sig=bwsFHH0dvSjn-lMQo9wLkzWO0IA&hl=sl&sa=X&ei=sfeWVJnAFsOqywPIjIKICw&ved=0CEkQ6AEwBQ#v=onepage&q=motori%20con%20accensione%20a%20strati&f=false.

Pi?e v italijan??ini in ne vem, ?e to bo po prebranem kaj bolj jasno. ?e razume? italijansko da, ?e ne pa ?e manj.