Prijavi

Sam bi z vidika ustreznega lastništva razlikoval individualne hiše in stanovanja v večstanovanjskih stavbah. Prvih je pri nas cca 550.000, drugih cca 350.000.   Sam se kot lastnik stanovanja v njem počutim bol brezskrbno, tudi če izgubim službo lahko preguram nekaj časa v taki nepremičnini. Pri najemniškem stanovanju pa je treba vsak mesec plačevat najemnino in v primeru izgube službe vemo kaj sledi.   Z vidika upravljanja večstanovanjskih stavb je mnogo lažje in po mojem bolje, če je lastnik celega bloka  eden. Ta je zainteresiran, da je stavba dobro izolirana, dobro vzrževana, itd., ker je potem tudi najemnina višja. Zato to v severnoevropskih državah bolje špila, dokler so taki lastniki država, zadruge, razumni "landlordi".  Pri nas je Jazbinškov zakon naredil na stanovanjskem področju veliko škode. Lastniki stanovanj so postali tudi osebe, ki to ne bi smeli biti, ki nimajo nobenega odnosa do lastnine, do skupne lastnine. V blokih je velik del skupna lastnina (konstrukcija, hodniki, stopnišča, fasada, streha, dvigalo, ogrevalni sistem, ....) in se je treba tudi o njej zmenit.   Z vidika financ je veljalo pravilo, da se splača nepremičnino kupiti, če je 18-kratnik letne najemnine večji od cene stanovanja, pri 22-kratniku pa sploh ni več dvoma. Pri nas je to razmerje pred leti ušlo na blizu norih 30, torej se finančno stanovanja pri nas že nekaj let ne izplača kupovati, ampak najemati!

Še huje je, da je oba seznama ista komunala naredla.

Bobnov od leta 1988  ni igral nikoli več.  V tovarni Carl Zeiss je s sestavljal razne optične naprave. 

Če neb bil bobnar, mu neb uspelo. 

Ti streljaš včasih bučke in to kar na pamet. Kot prvo Danci imajo zeloooo visok standard, takšen, o katerem mi in večina ostalih evropejcev lahko samo sanjamo in kot drugo se Danci večinoma  požvižgajo na lastništvo nepremičnin , ker niso kot Slovenceljni, ki jim je glavno, da imajo svojo "hiško", pa čeprav bodo naslednjih trideset let jedli travo in pili vodo. Njim so v življenju pomembnejše druge vrednote In imajo čisto drugi sistem življenja kot zapečkarski Slovenci.  Lastništvo avtomobila jim tudi ni edini cilj v življenju. Tam se ljudje večinoma  vozijo z javnim prometom in z bicikli. Veliko avtomobilov, ki jih vidimo, da pridejo z danske k nam na dopust , je namreč rentano, so pa tudi na lizing in jih nikoli ne odkupijo res do konca.  Včasih se je potrebno tudi malo premakniti  iz te naše kokoške, da vidiš, kako je drugo to urejeno.    Tudi tole pisanjev o Švici je pripovedovanje in  zkušnja  primera, kjer ni bil možakar najbolj uspešen. Moj prvi bobnar in zelo dober prijateljin zelo dober prijatelj se je leta 1988 preselil v Basel in tam tudi  spoznal svojo ženo. On je od začetka delal v tovarni Carl Zeiss AG, ona je bila natakarica. On je zaslužil kot navaden delavec na začetku nekje 8000 frankov, ona kot natakarica 4000. Stanovala sta v konfortnem najemniškem stanovanju (110 M2) za katerega sta plačevala 2500 frankov /mesec. V to so bili všteti vsi stroški razen elektrike, ki pa je tam zanemarljivo poceni glede na njihove plače. Vrtci so res dražji, tudi zdravstvo in avtomobili prav tako. a še vedno dokaj ugodni glede na prihodke. Tudi vse ostalo je dražje kot pri nas a še vedno veliko ceneje kot pri nas, če gledamo prihodki /cene.  Ker je bil velik ljubitelj Hi-fi ja, si je  vedno kupoval hi end komponente od par tisoč frankov za kos. Ko sem bil večkrat na obisku pri njem, sem se vedno čudil, koliko mora biti  vse skupaj vredno,saj sem takrat  poznal cene. Nato je napredoval v šefa oddelka, kjer je prejemal 10000 frankov na mesec. Ona je vzela v najem mali kafić. Domov v Izolo k njegovim staršem sta se na začetku kariero vozila z razno raznimi Subaruji imprezami, pozneje audijevimi karavani RS, BMW-ji M in nato je presedlal na Porsheje. Sedaj ima najnovejšega hibridnega Cayena  To so res vse bruto plače. Večinoma si sami plačujejo v dodatne stebre za penzijo in za  zavarovanje.  Pred letom dni sta se vrnila v Slovenijo, kjer so jima obema ob odhodu v penzijo izplačali vrtoglave zneske, ker sta se trajno izselila iz Švice. Sedaj si gradi na Šaredu vilo z razgledom do Venezie.  Mogoče res komu od naših gasterbajterjev ni uspejo v Švici. A večinoma so uspeli. Res je tudi, kot je vedno pravil, da tam se  dela od jutra do mraka in ni posedanja v kavarnah, kot je to navada pri nas.  Res pa je tudi to in to priznava tudi on, da gre v v zadnjih 10-15 letih tudi tam vse samo navzdol. In to od takrat, ko so se množično začeli priseljevati izseljenci iz dežele orlov. Tudi sama  varnost  v mestih in vse ostalo gre samo še navzdol.