Skoči na vsebino

Razni zanimivi posnetki in članki

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Tale članek je objavljen v slovenski izdaji revije History, številka 125/2022, ki je izšla 8.junija 2022:

 

SVETLOBNA MAFIJA JE UGASNILA LUČ

 

Leta 1924 so se sestali največji proizvajalci žarnic (Philips, Osram in General Electric) in pripravili zlobni načrt. Nameravali so skrajšati življenjsko dobo žarnic in si s tem zagotoviti astronomske dobičke.

Ženevske ulice so 24.decembra 1924 krasili bleščeči božični okraski. Otroci so s pričakovanjem v očeh zrli v izložbe trgovin, kjer so žarnice osvetljevale božična drevesa in podobe zasneženih pokrajin. Čutiti je bilo prijetno praznično vznemirjenje. Nihče na ulici ni niti slutil, da se medtem proizvajalci žarnic krčevitoborijo za tržne deleže. Na ta božični večer se je v Ženevi srečalo osem največjih svetovnih proizvajalcev žarnic. Anton Philips iz svetovno znanega koncerna Philips je tja pripotoval iz Nizozemske, izvršni direktor podjetja Osram, William Meinhardt, iz Nemčije, predstavniki podjetja General Electric pa so pripotovali iz ZDA. Srečanja so se udeležili tudi mehiški in japonski proizvajalci.

To pa ni bilo njihovo prvo srečanje. Pogovori o tem, kako bi lahko njihove tovarne povečale svoj dobiček, so potekali že več mesecev. Na božični večer so se končno dogovorili. Predstavniki osmih največjih proizvajalcev žarnic so ustanovili kartel za nadzor trga.

Možje so si segli v roke in ustanovilidruštvo, ki naj bi si prizadevalo "zagotavljati in ohranjati dosledno visoke kakovosti,povečanja učinkovitosti električne svetlobe in spodbujati uporabo svetlobe v korist potrošnikov". V resnici pa so želeli doseči ravno nasprotno. Ker je njihov cilj navzven zvenel odlično, so združenju dali poetično ime Phoebus, kar je vzdevek Apolona, grškega boga svetlobe. Ime je odražalo, kako so se vplivni člani kartela videli same sebe: kot bogove, ki si lahko v imenu dobička privoščijo vse.

To ni bil pomemben dogodek samo zato, ker je bil ustanovljen prvi mednarodni kartel v zgodovini, ampak tudi zato, ker je namera proizvajalcev, da zaradi dobičkaposlabšajo svoj izdelek, za vedno zaznamovala kapitalistični svet.

 

Trg je izgubil žar

Žarnica se je rodila desetletja pred ustanovitvijo kartela Phoebus. Čeprav je urar nemškega rodu Heinrich Göbel že v 50-ih letih 19. stoletja v svoji newyorški delavnici uspešno poslal elektriko po zogleneli bambusovi vrvi, ki je zažarela v stekleni bučki, iz katere je bil odstranjen zrak, so zasluge za izum žarnice pripadle Thomasu A. Edisonu, ki je izum patentiral leta 1879. Ko se je od leta 1910 začelo širiti električno omrežje, so se začele uveljavljati tudi žarnice z žarilno nitko - sprva v domovih premožnih, ki so z veseljem opustili sveče in plinske svetilke ter se odločili za veliko močnejšo in varčnejšo električno svetlobo.

Na začetku 20-ih let 20. stoletja je bila žarnica dobičkonosen posel. Podjetja, kot so bila General Electric, Osram in Philips, so veliko zaslužila s prodajo žarnic za razsvetljavo, ogrevanje in medicinsko uporabo.Leta 1922 je direktor podjetja Osram, William Meinhardt, sedel v svoji pisarni in z zadovoljstvom prebiral podatke o prodaji v preteklem letu - prodali so 63 milijonov žarnic. Naslednje leto pa je prodaja padla na 28 milijonov. Ko se je upadanje nadaljevalo vse do leta 1924, je Meinhardt stopil v stik z drugimi največjimi svetovnimi proizvajalci in rodil se je kartel Phoebus, s katerim so nameravali z zmanjšanjem konkurence in povečanjem dobička situacijo obrniti v svoj prid. Prvo so dosegli na klasičen način - z določitvijo fiksne cene žarnic, dogovorili pa so se tudi o tržnih deležih v vseh državah sveta. Tako so se članikartela izognili dragim cenovnim vojnam. Tržni delež je bil določen na podlagi prodaje vsakegaproizvajalca v preteklem letu. Podjetja so si delila tudi znanje in izkušnje ter omogočila izmenjavo patentov, da bi lahko kartel standardiziral svoje izdelke. A so se člani kartela dobro zavedaliglavnega razloga za padec prodaje: predolgo delujočih žarnic. Strokovnjaki v razvojnih oddelkih so si desetletja prizadevali za optimatizacijo in podaljšanje življenjske dobe žarnic, zato so leta 1924 lahko svetile več kot 2500 ur, preden so se pokvarile.

"Lahko bi izdelali žarnice, ki bi delovale 1000 let, a si tega nihče od nas ne želi," je pisalo v internem sporočilu kartela Phoebus. Člani kartela so se zato odločili, da bodo proizvajali žarnice s krajšo življenjsko dobo, kar je bil prvi primer tako imenovanega načrtnega staranja v zgodovini. Potrošniki so tako dobili slabši izdelek, proizvajalci pa so zaslužili, ker so morali kupci pogosteje kupovati nove žarnice.

 

Nove žarnice s krajšo življenjsko dobo

Člani kartela Phoebus, ki mu je predsedoval vodja podjetja Osram, Meinhardt, so na sestanku v Ženevi leta 1925 sklenili, da bodo življenjsko dobo žarnic skrajšali za polovico.

"Povprečna življenjska doba žarnic se ne sme zagotavljati, proizvajati ali prodajati za nobeno drugo vrednost kot 1000 ur," je kartel zapisal v strogo zaupnem dokumentu, ki je bil objavljen šele 80 let pozneje, ko se je raziskovanja te zadeve lotil nemški zgodovinar Markus Krajewski. Pod pritiskom kartela so inženirji začeli snovati izdelke s krajšo življenjsko dobo. Z drugačno pritrditvijo žarilne nitke in prilagoditvijo sestave materialov so dosegli, da je žarnica prej nehala delovati. Žarnice so postavili v dolge vrste in preizkušali njihovo življenjsko dobo. Tiste, ki so se najbolj približale zahtevi - 1000 ur -, so postale prototipi za množično proizvodnjo. Ko je bilo delo končano, so člani kartela svoje nove žarnice predstavili kot revolucionarne vire svetlobe z močnejšo svetlobo kot kdajkoli prej. Potrošniki, ki niso mogli vedeti za krajšo življenjsko dobo, so navdušeno začeli kupovati nove žarnice. Kartel je strogo nadzoroval izdelke svojih članov. Proizvajalci so morali redno pošiljati vzorce v testni laboratorij v Švici, kjer jih je preizkusil tehnični oddelek laboratorija, saj bi jih "vsaka netočnost drago stala":

"S komercialnega vidika je zelo pomembno, da se čas gorenja 1000 ur čim manjkrat preseže, saj že deset ur prekoračitve pomeni izgubo enega odstotka dobička, kar ustreza približno štirim milijonom enot."

 

Mafijske metode kartela

Člani kartela so se že od samega začetka orojekta Phoebus zavedali, da bodo morali biti strogi do kolegov, ki ne bodo upoštevali novega standarda. Zato je bil uveden sistem denarnih kazni, ki so začele veljati, če je preizkusni laboratorij v Švici ujel koga, ki je proizvajal žarnice s predolgo življenjsko dobo. Če je bilo ugotovljeno, da žarnica zdrži več kot 2000 ur, je bila proizvajalcu naložena globa 50 švicarskih frankov na tisoč prodanih enot. Če je žarnica delovala več kot 2500 ur, je bila kazen 100 frankov. Za 3500 ur, kar je veljalo skoraj za bogokletje, je bilo podjetje kaznovano z globo 200 frankov. V dokumentih kartela Phobeus najdemo podatek, da je bil neimenovani proizvajalec leta 1929 kaznovan s skupno 118.000 franki, ker ni upošteval kartela. Šlo je za visok znesek, ki je ustrezal ceni 500 novih motornih koles Harley-Davidson. Kartel je izrekel globe tudi, če so podjetja prodala več kot so določale kvote. Številne in visoke globe je občutila družba Tokyo Electric. Leta 1927 so Japonci zaradi skrajšanja življenjske dobe žarnic za petkrat povečali svoje prihodke, a je vodstvo v tem videlo predvsem težavo:

"Če bodo naše prihodke požrle visoke kazni, to nima smisla. To nas bo odvrnilo od vsega skupaj." Vodstvo družbe Tokyo Electric pa je - tako kot vsi drugi proizvajalci - vedelo, da bo cena bistveno višja, če se bodo odločili izstopiti iz kartela.

Prodajne številke v 20-ih letih prejšnjega stoletja govorijo zase: leta 1926 so proizvajalci kartela prodali 336 milijonov žarnic. Štiri leta pozneje se je prodaja povečala na 421 milijonov. A uspeh ni trajal večno.

 

Kartel je izgubil cenovno vojno

Phobeus je začel izgubljati vpliv že v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Da bi povečali dobiček, je kartel ohranjal visoke cene, čeprav so se proizvodni stroški nižali. To je novim podjetjem omogočilo, da so svoje žarnice prodajali veliko ceneje, zaradi česar so potrošniki pozabili na stare velikane.

Družba Tokyo Electric, ki je pripadala kartelu, ni imela nadzora nad stotinami družinskih podjetij, ki so nastajala po vsej deželi in trg dobesedno zasipale z žarnicami. Kmalu so na trg začele prihajati poceni alternative in člani kartela Phoebus so bili nemočni. Kartel je poskušal konkurentom groziti s tožbami, a so bile njihove grožnje neučinkovite, saj so se patenti kartela v zgodnjih 30-ih letih prejšnjega stoletja iztekli. Med letoma 1930 in 1933 se je prodaja kartela zmanjšala za več kot 20 odstotkov, čeprav se je svetovni trg zaradi vse večje elektrifikacije tovarn in gospodinjstev močjo povečal.

Ko je leta 1939 izbruhnila druga svetovna vojna, so se Meinhardt in njegovi zarotniki odločili, da bodo Phoebus ukinili, povprečna življenjska doba standardne žarnice pa je ostala 1000 ur in tako je še danes. Zamisel o načrtovanem staranju, pri katerem je izdelek namerno izdelan tako, da se prej pokvari, je postala pomemben dejavnik v industriji izdelkov široke porabe.

"Vsi proizvajalci kakovostnih izdelkov menijo, da je izdelek, ki se nikoli ne izrabi, poslovna tragedija," so leta 1928 zapisali v ameriški oglaševalski reviji Printers' Ink.

Zdi se, da to za številna podjetja velja tudi danes.

 

IMG_20220911_133355132.jpg

IMG_20220911_133410023.jpg

IMG_20220911_133432529.jpg

 

Sm kmet an s hribu doma, zato se na te stvari ne zastopm prou preuč, ma če sm prou zastopu, je moja lopata dimenzionirana tako, da je omejeno, koliko ljudi lahko "prelopatam" - potem se pa zlomi. Bom naredil lopato sam doma, pa bo bolj trpežna...

In ko to berem, sedim in premišljujem. Namerno je narejeno, da se pokvari. In da je treba kupit novo. In s starim ni kam drugam kot - v kanto. Se pravi je ves sodobni svet naravnan tako, da proizvajamo odpadke. Ja, vem, večino se da reciklirat, ampak... Za samo proizvodnjo je potrebna energija, nastajajo pa tudi emisije. Tudi za razgradnjo in reciklažo je potrebna energija, nastajajo emisije, pa čisto vsega se spet ne da reciklirat. Zakaj sem se spotaknil ob to? Zato, ker mi zadnjih nekaj let trobijo, da bom svet odrešil, če prodam turbo-dizle in kupim štromarje...

 

 

 

 

 

 

  • Všeč 2
  • Žalosten 1
Napisano

Točno tako, prikazat hočejo, da smo potrošniki krivi za vse nikakor pa ne industrija in kapitalistični sistem, ki daje veliko prednost zgolj dobičku ne pa trajnostni vzdržnosti. No zdaj se pa dajmo vprašat kdo je kriv?

33112_1.png

Napisano

Ja, tako nekako gre tudi pri nas v hribih. Saj včasih je lepo šlo, zadnje čase so pa avtomobile napihnili kot balone in so srečevanja zelo podobna temu...

Napisano
pred 22 minutami je Boss napisal:

narobe si napisal... francoski šmorn

Porabo malo poglej,to sem imel v mislih pri porabi dizlov včeraj.....👌

 

Napisano
pred 33 minutami je Boss napisal:

narobe si napisal... francoski šmorn

Francozi so za izdelovanje parfumov. 

Peugeotu so bili moji najslabši avti od vseh. 

 

 

Napisano

Časi se spreminjajo, tudi Mazde so pred več leti prhnele že po petih letih, sedaj so pa "premium" avteki😉

Dezel motor 1.5 od PSA je zakon, preverjeno..... 👍

Napisano

A ni 1.5 HDI dokaj nov motor, ki je zamenjal 1.6 HDI? Mislim, da je zunaj cca 4 leta. Ne vem če po tako kratkem času lahko govorimo o zanesljivosti? :nevem:

33112_1.png

Napisano

Premium avteki so premium garažirani, premium voženi in premium vzdrževani. Zato dosegajo lepo starost in lepe kilometre. Če bi Yugota tako garažiral, vozil in vzdrževal, bi ravno tako dočakal 30 let.

 

Pravzaprav, če dobro premislim, je na cestah še vedno videti nekaj Yugotov. Bomo videli, koliko premiumcev bo po cestah čez 30 let...

Napisano
pred 11 minutami je Slivka napisal:

Premium avteki so premium garažirani, premium voženi in premium vzdrževani. Zato dosegajo lepo starost in lepe kilometre. Če bi Yugota tako garažiral, vozil in vzdrževal, bi ravno tako dočakal 30 let.

 

Pravzaprav, če dobro premislim, je na cestah še vedno videti nekaj Yugotov. Bomo videli, koliko premiumcev bo po cestah čez 30 let...

Moj premium avtek ni garažiran.😉 Pravzaprav je bil garažiran le yugo in stoenka.Aja in bmw. Mazda pa nobena in tudi ne bo. Avto je narejen, da je zunaj in da se "stara" tako, kot se mora. Pa ni dojenček, da bi moral bit na toplem. 😊

 

 

Napisano
Pred eno uro je Boss napisal:

A ni 1.5 HDI dokaj nov motor, ki je zamenjal 1.6 HDI? Mislim, da je zunaj cca 4 leta. Ne vem če po tako kratkem času lahko govorimo o zanesljivosti? :nevem:

Je samo dodelan 1.6,ki je bil preizkušen: 1x450kkm

                     1x430kkm-moj

                      1x380kkm

                       1x350kkm

   Trenutno pa:1x300kkm

                        1x250kkm

                        1x235kkm-moj

                        1x170kkm

Prvih 6 brez kakršnihkoli defektov na motorju,le servisi na 20kkm.😉

Zadnji trije pa problem z Ad blue črpalko v rezervoarju😟800€ z delom.... 🥴

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...

×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.